O študentskem delu kot socialni kategoriji

Zadnje čase je bilo par dogodkov povezanih s spremembami glede študentskega dela, ki jih pripravlja minister Svetlik. Študentje, ali bolje rečeno študentske organizacije, so proti. Kako ne bi bile. V strokovnih podlagah in izhodiščih - Zakon o malem delu namreč preberemo, da so študentski servisi zaslužili cirka 15 mio EUR v letu 2008, ravno toliko pa so dobile še študentske organizacije.

Iz koncesijske dajatve se zbirajo tudi sredstva za štipendiranje in študentske domove. Čista neumnost. Ko poslušamo zagovornike študentskega dela s strani študentskih organizacij je njihov glavni argument proti ukinitvi študentskega dela to, da je študentsko delo socialna kategorija. Da si brez njega veliko, predvsem študentov iz revnejših družin študija enostavne ne bi moglo privoščiti. In te, že tako revni, naj sedaj iz svojega zaslužka plačujejo še štipendijo za druge in razvoj študentskih domov? To pa je sociala. Bogato razvajeni mamin sinček, pa je te solidarnosti seveda opravičen.

Nadalje gre del koncesijske dajatve za izvajanje obštudijskih dejavnosti. In znova naredimo popolnoma isti miselni preiskus kot v prejšnji točki. Ter seveda zaključimo populistično z tem, da znova socialno ogroženi, ki so prisiljeni delati med študijem subvencionirajo obštudijske dejavnosti bogatunom. Ja je populistično. Ampak ali morda ni res?

Zadnji del koncesijske dejavnosti gre za delovanje študentskega servisa. Par %. V bistvu niti ni visok. In administracijo je pač treba plačati. Pri tem delu pa je sporno to, da plačujejo tako tisti, kjer jim je ŠS dejansko zagotovil delo, kot tudi tisti, pri katerih ŠS zgolj pobira koncesnino, ker je pač pooblaščen za izdajo napotnic.

Sprememba, ki bi odgovorila na vsa ta vprašanja je zelo enostavna. Podjetjem naj se omogoči, da študentsko delo izplačujajo tako, kot sedaj recimo delo po avtorski pogodbi. Izpolnijo obrazec REK2, ga posredujejo preko sistema edavki, ter izplačajo študentu - delavcu, neto znesek. Ob tem seveda obračunajo in plačajo tudi morebitne prispevke za poškodbe pri delu ipd...

Popolnoma enako lahko seveda naredi tudi študentski servis, kar mu omogoča, da še naprej opravlja svoje poslanstvo. Pri čemer mu njegove provizije, ki jo jasno potrebuje za izvajanje svojih storitev ne bi v naprej predpisal.

Že kar nekaj časa je pri edavkih predpisano, da se poleh agregatnih podatkov posredujejo tudi podatki o konkretnih prejemnikih, in to pri vsakem izplačilu posebej. Na ta način bi država torej pridobila tudi centralno evidenco študentskega dela, ki je sedaj nima, kar pa omogoča marsikomu ribarjenje v kalnem.

Ob tem seveda obstaja še vprašanje omejitve obsega takšnega načina dela. Na letni osnovi bi bilo lahko omejeno z višino minimalne plače. Pri posamezniku pa še omejitev števila let, ki jih lahko nameni študentskemu delu. 5 let na posameznika. Za študije, ki trajajo dlje, pa lahko posebej pridobi dovoljenje še za nadlajna leta, ob pogoju da je seveda vpisan v ustrezni letnik takšnega programa.

Na obisku pri Jankoviču

O obisku mladih iz SDS, NSi in SLS pri Ljubljanskem županu Jankoviču, ni potrebno izgubljati preveč besed. Predlagam ogled videa na 24ur.com. Veliko pa pove tudi dejstvo, da se je predstavnik NSi danes opravičil.

Razlog da sem tega dogodka vesel, pa se skriva v tem, da lahko končno napišem še kaj čez slovensko "desnico". Je že tako, da je v zadjem času na udaru predvsem "levica", ki poleg tega da ne vleče pravih potez, vleče tudi marsikatero popolnoma neprimerno. In, ker sem udrihal predvsem po "levici" bi marsikdo lahko čisto narobe razumel da pa podpiram Janšo, ki pa je resnici na ljubo, v času svojega vladanja marsikaj naredil bolje kot sedaj Pahor.

Dragi Janšev podmladek. Zelo zelo zelo naporno je gledati kako se delate norca iz samega sebe. Vsak, popolnoma vsak, udeleženec resničnostnih šovov do sedaj, vam ne seže niti do kolen, ko je treba iz sebe narediti bebca.

Stranpoti zdravstvene blagajne

Ena čisto enostavna novička, je bila te dni v medijih. Da bo zdravstvena blagajna izplačilo akontacije za december prestavila na začetek januarja. Razlog so verjetno likvidnostne težave, morda pa tudi kakšne računovodske mahinacije, da bodo pač bilance lepše zgledale. Namreč razlika par dni in izplačilo točno 1.1. kaže predvsem na to, da se želi izplačilo narediti v nekem drugem obdobju.

Pa pustimo to. Kako takšen zamik vpliva na porabnike sredstev.

Morda so zdravstvene inštitucije takšnih ukrepov že vajene, in imajo zaradi tega že pripravljeno ustrezno zalogo sredstev (beri denarja). Morda. V tem primeru celoten sistem deluje precej ne optimalno. Če si nekdo kopiči zaloge, ker se boji kaj bo sledilo, s tem posledično dviga stroške.

Če pa ustrezne zaloge nimajo, morajo sredstva dobiti na drug način. Prvi ukrep je jasno, da odložijo plačila svojim dobaviteljem. S tem se problem državne nelikvidnosti prenese na problem nelikvidnosti v gospodarstvu. Država torej, namesto da bi gospodarstvu olajšala delo, in zato sprejema razne ukrepe, po drugi strani otežuje poslovanje. Skratka en korak naprej, dva nazaj. Odlično.

Ker pa so glavnina stroškov plače, kjer pa si težko privoščimo zamik plačila, bodo verjetno posamezne ustanove prisiljene v najemanje premostitvenih kreditov. Kar je pa trapasto. Namesto da bi se zadolžila država direktno, ki lahko sredstva dobi precej ceneje z nižjimi stroški, se bo zadolževala vsaka organizacija posebej. Stroški pa enormno višji. V vsakem primeru pa se v bistvu zadolžuje država. Razen, če je vse skupaj mišljeno kot pomoč bankam, je to početje čisto brez smisla.

COP15 - Ali bi Erjavci lahko naredili kaj drugega?

Nekako splošno mnenje, ki ga širijo mediji je, da COP15 (Združeni narodi - Konferenca o klimatskih spremembah), ki se je odvijal v Kopenhagnu pretekli teden - NI USPEL. Sicer so potegnili neke zaključke, pa vendarle nič drastičnega. prav pozorno nisem spremljal, tako da ne vem točno, kje se je zalomilo, pove pa veliko Erjavčev nastop pred kamero ene manj pomembnih slovenskih televizij (RTV SLO 1. program :-))))

V bistvu je bil Erjavec v naprej prepričan da dogovor ne more uspeti. In ponavadi dogovori, v katere si v naprej prepričan da ne bodo uspeli, pač ne uspejo. Če boš nekaj le poiskusil narediti, ne boš upel. Kakšno moč oziroma bolje rečeno nemoč, ustvarja besedica TRY smo si v praksi lahko ogledali na seminarju, ki sem ga zadnjič obiskal.

Erjavec je tudi jasno povedal da je Slovenija majhna. Da ZDA in Kitajska skupaj ustvarita 50% emisij CO2, in če se onadva ne strinjata, lahko drugi naredijo bore malo. Kar je res! Ampak ali je Erjavec naredil vsaj ta bore malo? Ali pa ni naredil nič, razen da je s svojo udeležbo na konferenci prispeval še malce več CO2-ja v ozračje. Mar bi ostal doma.

Sicer pa štejejo dejanja in ne besede. In dejanja gospoda Erjavca so jasna. Slovenija gradi 6. blok termoelektrarne Šoštanj. Seveda bo precej bolj ekološki kot dosedanji. Še vedno pa bo temeljil na oksidaciji ogljikovodikov, kar nujno vključuje tudi sintezo CO2. Temelji torej na kurjenju premoga, če povemo bolj po domače. Čeprav, če se prav spomnim, so včasih tam kopali tud lignit, ki je zaradi večje količine nečistoč še malce bolj ekološko problematičen.

Danska recimo že 21% vse električne energije pridobi iz vetrnih virov. No, pri nas naravnih danosti za to nimao, lahko pa bi recimo še malce več delali na vodnih virih. Ali boljši izrabi energije.

Sicer pa roko na srce. Če so tudi iz drugih držav poslali erjavce, ali je razultat sploh lahko drugačen?

O minimlani plači

L I B E R T A R E C je objavil zanimiv post na temo minimalne plače.

Smo socialna država ali imamo socialno gospodarstvo?

Priporočam.

Ni me strah Janše pač pa reakcij nanj

Janša je dokaj mimogrede izjavil, da se vidimo spomladi na ulicah in trgih. Janša seveda ničesar ne reče mimogrede. Kot odličen taktik, zna izbirati metode in besede. Pa vendar ni najbolj jasno kaj je želel s tem sporočiti. Morda da bo spomladi ponovitev delavskih demonstracij še v večjem obsegu? Da bodo organizirane vsesplošne demonstracije proti reformam, ki jih bo Pahorjeva vlada do takrat pripravila (ali kdo verjame te pravljici?)? Da bo rušil oblast na ulici? Izvedel državni udar?

Ali pa je želel le malce znervirati svoje politične nasprotnike?

Če je bil njegov osnovni namen slednje, mu je v celoti uspelo. Takšne reakcije že dolgo nismo videli. Kje so vzroki za takšno reakcijo?

Prvo pade na pamet dejanski strah pred državljanskim udarom. Janši kot absolutistu mu takšna ideja prav gotovo ni tuja. Pa vendarle sem 100% da jo še isti trenutek, če se mu slučajno porodi, tudi zavrže. Verjamem v Slovence, da kaj takšnega ne bi dopustili. Da bi se družno takšnemu napadu na demokracijo uprli, in skupaj, ne glede politične barve, demokracijo zaščitili. Ali so Janševi nasprotniki to vero v svoj narod izgubili? Ali dejansko verjamejo, da je državni udar realna možnost?

Druga razlaga pa je, da so vsi skupaj tako napeti, da če jim nekdo pride od zadaj in jim naredi "BUUU" bodo skočili do stropa. Čemu napetost, če delajo dobro? Hm, morda pa več niso prepričani v to. No to je pa zaje**na situacija. In potem je reakcija čisto jasna. Prinašalci slabih novic pač niso dobrodošli. Gre pa ta razlaga v korak s tem, da je čedalje bolj jasno, da se v sloveniji vlada najbolje tako, da se polarizira volilce. Na dva tabora. In kjer se prepirajo dva, tretji dobiček ima. V tem primeru politika.

Janša je pokazal, kar je imel za pokazati. Če pred njegovim prvim mandatom nismo vedeli kaj lahko pričakujemo, je to sedaj precej bolj jasno. In kaj se je pa zgodilo takšnega, da bi nas bilo lahko strah?

Mislim da je čas, da se SDjevci namesto v spopad z namišljenim sovražnikom, raje spustijo v pripravo reformne zakonodaje, ki jo je Pahor obljubil. Da bodo sproducirali dejansko nekaj kvalitetnega, ne pa da bo Pahor potem spomladi predstavljal "osnutek koncepta predloga reform". Ker v tem primeru, bi bil jasen signal, tudi iz ulice, da se naj neha zajebavati, več kot na mestu.

Slovenska unija - Vlado Dimovski

Pa imamo novo stranko. Stranko Slovenska unija je ustanovil dr. Vlado Dimovski. Če se prav spomnim, je bil nekoč minister za delo v eni od vlad Janeza Drnovška. Bil je član Pahorjeve SD, v zadnjem času pa ni bil več preveč viden. In morda je ravno to razlog, da je ustanovil svojo stranko. Dabo pokazal svoje kvalitete in moč preko volilcev, če jih v njegovi bivši stranki niso videli in cenili.

Nove stranke so vedno dobrodošle. Prinesle naj bi namreč nek nov pogled. Novo vsebino. Nove ideje. Naj bi. Ponavadi pa žal temu ni tako, in tudi Dimovski očitno ni naredil takšnega koraka naprej.

V sklopu "gospodarstvo" video govorov Dimovski jasno pove, da rešitev za probleme, gospodarske pa tudi na splošno, ne gre iskati v že večkrat ponovljenih metodah, ki so preverjeno spodletele. Iskati je potrebno nove rešitve. Na to pa namiguje tudi poglavje pred tem, ki nosi naslov "Nov začetek".

Pa vendar v programu stranke ni popolnoma nobene nove ideje. So samo stare, večkrat ponovljene in preverjeno spodletele. Za težave v zdravstvu je kriva privatizacija, ob tem da je v bistvu sploh še ni, kjer pa je prisotna, se je izkazala kot dokaj uspešna.

Potrebno je zadržati pomemben lastniški delež v ključnih gospodarskih panogah in podjetjih. Kot da ne bi nikoli od blizu videli kaj pomeni državno lastništvo. Če pa je imel pri tem v mislih "slovensko" lastništvo, pa se je dobro spomniti Bavčarja in Šrota, oba ugledna slovenca, pa morda še Golobičevo mešetarjenje z nizozemskim lastništvom.

Večina programa pa je tako ali tako prazno nakladanje, brez ene konkretne misli. Zanimivo, da se v svojem programu izognil tako upokojencem kot tudi mladim. Pa tudi recimo stanovanjski problematiki.

Iz programa sicer veje precej leva usmeritev (karkoli že to v Sloveniji pomeni). Usmeritev v močno državo, ki potem milostno omogoča življenje državljanom. Gre za usmeritev, ki bi ji lahko na kratko rekli kar "Slovenska". V tem programu se verjetno najdejo kar vse slovenske parlamentarne stranke.

Iz tega bi lahko morda zaključili, da drugačen program pač ni možen. Seveda je. Lahko bi bil malce bolj pogumen in recimo vključil "temeljni državljanski dohodek". Ali recimo zagotovilo šolnikom, da manjše generacije učencev, ne bodo pomenile odpuščanja, temveč dvig kvalitete, z manj učenci na posameznega učitelja. Lahko bi recimo obljubil zavzemanje za večjo konkurencio na telekomunikacijskem trgu, tako je pa med vrsticami sporočil da Telekom ostaja državni kolhoz.

Morda sem preveč kritičen do novo nastale stranke. Ampak dejansko mi vse skupaj bolj kot nastanek nečesa novega izgleda kot sestavni del procesa iskanja nečesa (ali čakanja Godoja) na levici, po tem, ko jo je zapustil veliki plemenski vrač Drnovšek. Dimovski bo dobil svoj delež. Več kot jih bo razočaranih nad Pahorjem, večji bo. Da bi pa oblikoval nekaj novega, kar bi oblikovalo tretji pol (poleg Janševega in Pahorjevega) pa ni pričakovati.

Pahor - počasi bo dovolj

Pahor razmišlja o rekonstrukciji vlade poročajo Finance. In pri tem je deležen pozitivnih odzivov. Kakor lahko preberemo v arhivu Financ in 24ur.com pa je bil Pahor pred manj kot pol leta prepričan, da bi rekonstrukcija vlade pomenilo da se vlada ukvarja predvsem sama s seboj, ne pa z recimo reševanjem krize ali iskanjem izhodne strategije iz krize, pa naj to pomeni karkoli pač že.

Zaradi česa takšen obrat?

Dvomiti v dobre namene Pahorja verjento ni potrebno. Verjetno iskreno misli, da bi manjša vlada lahko delovala bolj učinkovito. In tu ima verjetno celo prav. Bolj kot je nek sistem absolutističen, bolj je učinkovit. Seveda absolutizem prinaša marsikatere druge težave, ampak, če gre za krizni ukrep, omejen na eno do dve leti, bi se tudi to lahko preživelo. Ampak to je za Pahorja prevelik korak. Zato pač razmišlja le o zmanjšanem številu ministrov.

Ta korak ima seveda tudi svojo populistično plat. Manj bo dobro plačanih uslužbencev, beri ministrov. Seveda jih bo manj. Zato pa se bo povečalo število državnih in siceršnjih sekretarjev. Skoraj prepričan sem, da noben od trenutnih ministrov ne bo odšel v gospodarstvo, kot tudi nobeno ministrstvo ne bo bilo dejansko ukinjeno, se pravi da bi recimo na zavod za zaposlovanje poslali vse njegove uslužbence. Ali vsaj pol. Tako da varčevalni vidik zmanjšanja vlade je zanemarljiv. Seveda se pa da iz njega narediti lep PR.

Števila državnih uslužbencev ne moreš zmanjšati brez sprememb nalog državnih ustanov. Za to pa so potrebne reforme. Reforme, ki jih ni. Namesto za dejanske reforme se Pahor torej odloča za kozmetični poseg. Niti ne lepotno operacijo, tam namreč kaj tudi odrežejo. Odločil se je za novo kremico. Za novo obrazno masko.

Celotna Pahorjevo vladanje do sedaj lahko ocenimo le kot iskanje nečesa. Kot izgubljeni list na oceanu, ki ga valovi in veter premetavajo sem ter tja. Obljubljajo se reforme, ki jih ni. Predvidijo se spremembe davčne zakonodaje, ki se jih ukine. Vlado bi rekonstruirali tako da je najraje ne bi.

Z morebitno rekonstrukcijo vlade bi Pahor le potrdil, da išče izgubljeni ključ, ne tam kjer ga je izgubil ampak tam kjer je luč, kjer ga je enostavno iskati. Enostavno je namreč odpustiti ministra, in javnost bo temu ploskala. Precej težje je odpustiti recimo 5% državnih uslužbencev. Še težje pa recimo sprejeti pokojninsko reformo ali reformo socialnih transferjev. Takšno pravo.

Prava zabava se bo pa začela, če bo Janša rekonstrukcijo vlade uporabil za svoje populistične metode. Recimo da spelje posebno sejo parlamenta, ki naj oceni delo vlade v času gospodarske krize. Glede na to, da Pahor že sam dela rekonstrukcijo, bi bila ocena in predvsem javno mnenje povsem v Janševo korist.