četrtek, 30. julij 2009

Hiperregulacija na primeru Janševe poroke

Si predstavljate, da niste ravno med premožnejšimi, in pri organizaciji lastne poroke, ne smete aktivirati tet za peko peciva, stricev za prevoz, soseda za sodček rujnega, sosedov da posodijo stole in mize in pa prijateljev, da malce popazijo, če bi ga kdo preveč popil.

Točno to, nam sporočajo naši vrli preiskovalci, ki preverjajo, kako je Janša na svoji poroki imel organizirano varovanje, oziroma, če ga je sploh imel organiziranega.

Da smo si na jasnem. Če imamo v Sloveniji res takšno zakonodajo, da prepoveduje angažiranje, kot sem ga opisal v prvi točki, potem je Janša oz. poslanci na splošno, prvi, ki se mora te zakonodaje držati. In če je to kršil, naj gre. Če je. Meni se ne da preverjati, ali so bili poslanci res kdaj toliko neumni, da so sprejeli kaj takšnega.

Me pa ne bi čudilo. V Sloveniji je namreč prisotna hiperregulacija na več področjih. Recimo to, da bi zgradil spodobno stanovanjsko hišo s pomočjo širše žlahhte, kot je bil običaj včasih, sedaj več ni mogoče. Gradbeni lobi je pač uspel zlobirati da temu tako ni več, in da je treba dati cesarju kar je cesarjevega in gradbeniku kar je gradbenega. Kako to vpliva na možnost dostopa do stanovanj mladim, pa je verjento vsem jasno.

In podobnih primerov je še veliko. Recimo avtoprevozniki. Sami so si želeli predpisati neke depozite. Jasno, z namenom da omejijo vstop na trg novim ponudnikom, in sami obdržijo doseženo pozicijo. Čisti kartelizem. Tega jim na srečo ni uspelo sforsirati, so pa uspeli z licencami. Kar znova omejuje vstop v panogo.

In vse to je seveda zlobirano z namenom zaščite in v interesu malega državljana. My ASS! Lobiji točno vedo kaj je čigav interes. In za kaj lobirajo. In lahko ste prepričani, da državljani v veliki večini lobistov nimamo.

Slovenski nacionalni interes po par letih

Se še spomnite največje bitke Slovenskega nacionalnega interesa? Ali naj Pivovarno Union kupi tujec, Interbrew, ali ne. Na okope se je takrat postavila praktično celotna politika. Tujega nočemo, svojega NE DAMO!

Zgodba se je razpletla nacionalno interesno. Pivovarno Union je kupila Pivovarna Laško. Tudi ob nacionalno interesni pomoči naših nacionalnih bank.

Pivovarna Laško je nadaljevala svojo nacionalno interesno ekspanzijo, tudi oz. predvsem ob pomoči politike. Mercator, mediji, ....

Te dni se dogajajo finančni premiki, kjer kaže da bo Italiansko podjetje postalo pomemben, če ne celo večinski lastnik Pivovarne Laško (preko Šrotove lastniške verige).

TO je realnost Slovenskega nacionalnega interesa! Na TO pomislite vsakič, ko se bo kakšen politik bahal z nacioanalnim interesom. Omemba nacionalnega interesa pomeni le osebne interese posameznika, ki si jih ne upa javno predstaviti kot osebne interese. Zato se skriva za "nacionalnim".

Pečečnik ne bo rešil Mure

Pred tem je sklenil, da tudi steklarne ne bo reševal. V teh zgodbah so v medije pricurljale le skope informacije, tako da lahko le sklepamo kakšen posel je bil v igri. Ampak iz znanega lahko sklepam da v stilu Pečečnik (njegovo podjetje) da nekaj denarja, nekaj primakne še država, obvladujoč lastnik pa postane jasno Pečečnik (oz. njegovo podjetje).

Nič me ne bi motilo, če bi Pečečnik v to zgodbo šel. Me pa zelo moti, da se vse dogaja zelo netransparentno. Občutek imam, da se vse dogaja na individualni ravni. Država ni razpisala razpisa za prodajO. Kar pomeni, a ni nobene garancije, da bi v primeru, če bi se posel sklenil, bil le ta res najugodnejši možni za državo (beri davkoplačevalski denar).

Država se bi morala zavedati, da podjetnik kot je Pečečnik (in v tem primeru ni nobena izjema) gleda svoje ekonomske koristi, in bo posel sklenil le, če bo ponudba dobra oz. odlična. Ampak dobro ponudbo bi bil pripravljen skleniti marsikdo. Zakaj torej ne gre država s svojo ponudbo ven javno, transparentno? Zakaj podmizne igrice?

Ok, Pečečnik se je umaknil. Ali bo država opravila popravni izpit ali pa bo podmizno mutila naprej?

četrtek, 02. julij 2009

Transparentno delo vlade

Čestitke Slovenski vladi za resnično transparentno delo.


Irma: Smo na točki, kjer lastnega sklepa ne bomo realizirali.
Pahor: Psssssst
...
...