Pahor in Janša sodelujeta

Začetek Pahorjevega premierstva je bil do neke mere zaznamovan z mostogradnjo. Pahor je dajal močan občutek, da se raje zameri zaveznikom, kot nasprotnikom. Kako drugače razumeti Rupla, pa še kakšno drugo potezo. Nenazadnje izgleda da je tudi iskanje rešitev za gospodarsko depresijo v zaostanku predvsem zaradi iskanja kompromisov z opozicijo.

Izgleda pa, da je Pahorjeva mostogradnja bila na drugi strani sprejeta bolj kot izkaz šibkosti. In, kaj naredi lisica, če ji jež pokaže nezaščiten trebušček? Ugrizne, ga in. In pomalica.

Kako drugače razumeti to, kar si je SDS privoščila v parlamentu. Zaradi nesprejema predlanskega zaključnega poročila, so enostavno blokirali odločanje o ratifikaciji hrvaškega in albanskega pristopa k zvezi NATO.

Kar pa izgleda boli marsikaterega (predvsem pozicijskega) politika. V spletnih časopisih pa tudi redbook-u, je brati, kako bo nesprejetje protokola, očrnilo podobo Slovenije v mednarodni skupnosti. In da v tujini ravnanja slovenske politike ne bodo razumeli.

Pa kaj še. Če kje, bodo ravno v državah z dolgoletno demokracijo razumeli, da se pač včasih zalomi. Da opozicija nagaja poziciji. Koliko ljudi trenutno gleda na Irsko, kot na črno ovco, glede na to da so zavrnili ratifikacijo evropske ustave? Koliko ljudi gleda tako na Češko, ki je ravno tako ni potrdila, pa trenutno celo predseduje EU, se pravi daje neke vrste zgled vsem ostalim? V demokraciji je popolnoma normalno, da opozicija nagaja. Volilci pa smo tisti, ki bomo takšna dejanja bodisi nagradili, bodisi kaznovali. Na naslednjih volitvah.

Ocene, da na tujem tega ne bodo razumeli, kažejo na nerazumevanje kaj demokracija sploh je, in na podcenjevanje teh tujcev, ki naj bi si o Sloveniji pridobili mnenje.

Nenazadnje pa vpletanje strahov pred odzivi v tujini, kaže na že kar simptomatično nacionalno pomanjkanje samozavesti. Kaže na to, da res še nismo sprejeli države za svojo, da je bila morda osamosvojitev res le menjava Beograda za Bruselj. Premagajmo to.

In najslabša rešitev je, da bi pozicija podlegla izsiljevanju opozicije, in potrdila zaključni račun zaradi ratifikacije protokola za vstop Hrvaške in Albanije v NATO. Potem nikoli ne bomo več vedeli, ali je bil zaključni račun upravičeno ali neupravičeno potrjen.

Poteza nenazadnje kaže Janšo, kakršen je že od nekdaj, le da je v vmesnem času to malce bolje skrival. Janša je odličen taktik. Pogleda situacijo, in izbere taktiko, ki mu maksimizira profit. Pred par meseci, ko je ponudil odstop, se mu potem nekako ni izšlo. Čeravno bolj zaradi drugih zadev kot njegove taktike. Padajočega ometa in patrij pač ni bilo ravno možno predvideti. V tem primeru, pa izgleda Pahor pristaja na njegovo igro. Kar je napaka. Pahor Janševe igre na Janševem terenu, po Janševih pravilih pač dobiti ne more.

Morda je čas, da se Pahor Janše osvobodi. Se posveti vodenju vlade, in se ne obremenjuje, kaj dela opozicija. Nenazadnje ima Slovenija sedaj precej večje probleme, kot to, kaj si bodo pa drugi mislili o Sloveniji, če ne podpre dotičnih protokolov.

Seveda obstajata še dve alternativni razlagi. Morda trenutna pozicija kaj več kot potrjevanja protokolov sploh ne zmore, in ji takšna igra celo ustreza. In morda si opozicija ne upa protokolov za Hrvaško podpreti, hrati si pa tega ne upa jasno in glasno povedati. In se potem kot neko malo razvajeno derište izgovarja, da ne gre v vrtec, ker včeraj ni dobil tiste igračke.

Bomo videli. Osebno se mi zdi korektnost računovodstva države precej pomembnejše kot odložitev ratifikacije pristopnih protokolov za Nato. Bomo videli, kako se bo odločila politika.

Odprto pismo predsedniku vlade - Nerazumna nagrada šefu NLB

Poslano - 21.1.2009 na gp.kpv@gov.si

Spoštovani predsednik vlade,

V medijih pišejo, da miljonsko nagrado predsedniku uprave naše največje banke označujete za nerazumno vsoto. Pišejo tudi, da boste od ministra za finance zahtevali pojasnilo in ne izključujete možnost revizije.

Samo višino nagrade težko komentiram, vsekakor pa pozdravljam boljši nadzor nad tem, kako nadzorniki v imenu države nadzorujejo in usmerjajo vodenje naše največje banke.

Vendar bolj kot kopanje po preteklosti, je pomembno poskrbeti, da se čez en mandat, ne bodo pojavljala ista vprašanja in predvidevale enake revizije.

Spoštovani predsednik vlade - sprašujem vas, ali poznate člene pogodbe z novim predsednikom uprave NLB g. Draškom Veselinovičem, in ali ste jih pripravljeni transparentno posredovati javnosti. Če je že pogodba o vodenju največje slovenske banke, katere pomembni delničarji smo v bistvu vsi davkoplačevalci, poslovna skrivnost, nas prosimo seznanite vsaj z maksimalno nagrado, ki je obljubljena novemu predsedniku uprave, ali pa vsaj ključnimi podatki in smernicami izračuna te nagrade.

Gospod Pahor. Že davno pred volitvami ste napovedovali novo politiko. Prosim, čas je da to pokažete z dejanji. Hvala. Težave s pogodbo starega, in sklepanje pogodbe z novim predsednikom uprave NLBja je primeren trenutek.

Marko Pavlišič

Slovenski nacionalni interes - Igor Bavčar

Igor Bavčar se je z NLB dogovoril za odlog plačevanja svojih in Istrabenzovih posojil za več kot šest mesecev, smo izvedeli od virov blizu banke. Tega ne Bavčar, ne NFD Holding NF2N, ne NLB niso komentirali. Težava ostajajo posojila pri tujih bankah.

Pišejo na Financah.

Brez komentarja.

Liberalni večer - 20.1.2009 - zgodovina korporacij, korporacijskega prava in strukture prihodkov države

V torek, 20.1.2009, bo prvi Liberalni večer v tem letu. Tokrat bo tematski, in sicer bo Dušan predstavil zgodovino korporacij, korporacijskega prava in strukture prihodkov države.

Datum in ura: torek, 20.1.2009 ob 20:00.
Kraj: Lokal DA BU DA, Šubičeva 1a, v Ljubljani (v bližini maksimarketa in parlamenta).

Korporacije in korporacijsko pravo, ki ga poznamo danes, se bistveno razlikujejo od začetkov nastajanja korporacij. Ključna sprememba se je zgodila leta 1886, ko dobi korporacija status pravnega subjekta.

Klasiki liberalizma ( John Locke, Adam Smith, David Hume) in tudi Karl Marx so delovali v obdobju, ko korporacije še niso imele takšne ekonomske moči in niso bile ključni element njihovih analiz. Ravno tako v njihovem obdobju ni bilo davka na dobiček in prometnega davka, ki sta danes poleg carin ključna prihodka države.

Ne bo šlo za zaključeno predavanje, temveč bo Dušan debato zapeljal v nekaj odprtih dilem, ki so se mu pri tem pojavile:
- regulacija vs. prosti trg
- davki vs. teorija presežne vrednosti
- podjetniški pohlep vs. strah
- podjetniško vs. korporacijsko
- liberalno vs. socialno
- korporacije vs. država

Vabljeni!

PS: Zaradi potrebe po organizaciji prostora, prosim, da svojo udeležbo potrdite z odgovorom na to sporočilo do sobote.

Pahorjevi prihranki

Ker Pahor plačuje sam reprezentančne stroške, je proračunu prišparal v dveh mesecih cirka 1400 EUR. Pri plači cirka 6000 EUR bruto, kar pomeni cirka 3000 EUR neto.

Skratka Pahor porabi za reprezentanco 23% svoje plače.

Pahor se s takšnimi zadevami predvsem smeši. Pa naj se, če mu to paše. Če se predsednik vlade nima ukvarjati s čim drugim, kot je njegova reprezentanca, potem smo lahko zelo srečna država. Toliko srečna, da si predsednik vlade zasluži takoj kakšno 100% povišico.

Primož Kozmus in renta za športnike (in ostale zaslužne)

V teh dneh se kar veliko piše o rentah za zaslužne športnike, predvsem zaradi aktivizma našega zlatega olimpijca, metalca kladiva, Primoža Kozmusa. Mnenja o tem so različna, čeravno imam občutek da je v zadnjem času prevladala bolj liberalna pozicija- naj poskrbi vsak zase, vrhunskim športnikom bo to še precej lažje kot komu drugemu.

Aleš Golli je objavil dva prispevka Uspehe športnikov mora država nagraditi in Mit o športni promociji pa je tudi na to temo.

Andrej Košak pa je prispeval zapis Renta.

Had pa razmišlja med drugim tudi o kozlih, in njihovem odnosu z Primožem oz. obratno.

Pa še jih je 1, 2, 3, 4, 5...

Glede na to da so športniki definitivno narodni junaki, da so v trenutkih svojih uspehov zelo vidni in zelo zaželjeni (za foto seanse in rokovanja) je verjento odveč računati na to, da bi politika uspela na to zadevo pogledati razumsko in se v celoti uprla pričakovanim oz. zahtevanim rentam. Konec koncev, kaj pa je ena penzija? Sploh, če jo bodo plačevali nekoč v prihodnosti, ko trenutni oblastnik željan samopromocije več ne bo na oblasti.

Za prvi korak bo dovolj, če bodo oblastniki morebiti podarjeno rento plačali takoj. Ni prav težko izračunati, koliko je potrebno vložiti v pokojninski sklad, da nekdo potem do smrti prejema neko rento (oz. pokojnino). In, če se da darilo danes, naj se danes tudi plača. Naj danes poiščejo sredstva in jih nakažejo v ustrezen rentni sklad. Najbolje kakšnega komercialnega, morda celo tujega.

Če bi to namreč delali preko SPIZa ali KADa je bo vedno vprašanje čistih računov. Ali so res nakazali realno ceno, ali pa so dobili prijateljsko ceno. Pa še športnik bo tako precej bolj zanesljivo dobival kar mu je oblast namenila. Še ne dolgo nazaj so bile debate o raznih zaslužnih upokojencih in ustreznosti njihovih rent kar pogoste.

Si upate napovedati kako se bo dejansko odvila ta zgodba? Morda tako, da bo pač zaslužni nekje navidezno zaposlen, s tem pa mu tudi teče pokojnska doba, za nadaljno rento. In račune bodo plačevali naši zanamci, ki se jim to, kdo je Primož Kozmus, ne bo več sanjalo. Tako kot večina mladih ne ve več točno kam bi popredalčkali Bojana Križaja ali Roka Petroviča.