Politični blog

Pahorjeva odločnost

2010-04-29T19:18:00.002+02:00

Pahor je kar malce alergičen, če mu kdo omeni da je neodločen in preveč menca. Že večkrat je poudaril, in večkrat mu je takšen nastop tudi uspel, da je ODLOČEN in da nima nobenega problema sprejemati tudi odločitev s kompleksnimi posledicami.

Dejstvo: Pahorju se je po treh mesecih, po tem ko je pristojni minister že podal odstopno izjavo in bil razrešen, končno jasno izjasnil glede psov v primeru Baričevič. Po njegovem mnenju, bi jih bilo potrebno usmrtiti takoj po prvi odločbi.

Pravo Pahor! Saj ni bilo težko, in za tako pomembne odločitve si je potrebno vzeti čas. Sedaj je nekako tudi jasna "dolžina lajtenge".

Jelinčič ni kriv. Ali pač?

2010-03-14T20:22:00.003+01:00

Politično trgovanje z poslanskimi glasovi je v političnem sistemu kakor ga imamo v Sloveniji praktično uzakonjeno. Brez koalicije vlade praktično ni mogoče sestaviti. Koalicija pa že sama po sebi pomeni, da bo vsaka od sodelujočih strank nekje popustila, da bo lahko realizirala vsaj del svojega programa. Da bodo pri nekaterih odločitvah pač glasovali v nasprotju s svojim prepričanjem zato da bodo na drugem področju pridobili tudi glasove drugih in s tem uveljavili del svoje volje.

Drug primer, morda še bolj razumljiv pa so lokalni interesi. Ker poslanec kandidira v svojem okraju, je logično, da je pri temah, ki se dotikajo njegovega okraja lokalpatriot. Da stisne glas tudi za tisto cesto ali kanalizacijo, čeprav je to v nasprotju z njegovim političnim pogledom. Nenazadnje smo vsi pod kožo krvavi. In lepo se je domov zapeljati po asfaltirani cesti.

Tako da Jelinčičevo trgovanje ni v bistvu nič posebnega. Podprl bo ministra, le ta pa bo v zameno poskrbel za asfaltiranje ceste, pardon, zemljišče za letalski muzej. Čisto pragmatično gledano, se je v situaciji, ko se bi sicer odločalo ali je minister imel od zlorabljenih psov kakšne koristi ali ne, skorajda bolje skriti za golim pragmatizmom. Jelinčič verjento s tem nikoli ni imel problemov. Konec koncev se rad kaže takšen kot je, in če je potem izvoljen, je to pač demokratična izbira plebsa.

Na strani ministra pa izgleda malce drugače. Minister je pa storil neko dejanje, prenos zemlje iz države na občino, zaradi lastnih koristi. Zato da ostane minister. Saj tudi poslanec gleda svoje koristi, vendar je vseeno drugače. Pri ministru, ki je izvršna veja oblasti, je to veliko bolj direktno. Zato je tudi krivda, veliko bolj direktna. Poslanec je precej bolj osebna funkcija, kajti izvoljen je bil on, minister je bil pa izvoljen da vodi ministrstvo. In ima interes ministrstva in vlade ter države prednost, pred njegovimi interesi, precej bolj kot pri poslancu.

Pa vendarle. Kdo je bolj kriv. Tisti ki žakelj drži ali tisti, ki vanj meče? In iz tega vidika, tudi do našega dragega, pardon, plemenitega Jelinčiča ne moremo biti ravnodušni.

V tej celotni zgodbi imamo pa še enega klovna. Namreč predsednik državnega zbora, g. Pavel Gantar, si je v komentarju na ta dogodek privoščil par takšnih nesmislov, da je močno vprašljivo ali je primeren za takšno častno funkcijo. Predsednik parlamenta je namreč tretji človek države, po predsedniku republike in predsedniku vlade. In, če gre takšen človek trositi neokoli teze, da je poslanec nevezan za svoje odločitve (kar je res), in mora vedno glasovati v skladu s svojim prepričanjem (kar je idiotizem) očitno ne razume dobro sistema, v katerem se nahaja. Kot sem že na začetku povedal, je namreč trgovanje z glasovi, s tem pa glasovanje v nasprotju z lastnim prepričanjem, nekaj povsem običajnega. Lahko da g. Gantar tega ne razume, lahko pa da se je le v žaru obračuna z političnimi nasprotniki enostavno zlagal. Povedal drugače, kot v resnici misli. Ali pa se le nerodno izrazil. Saj verjetno sam ne verjame, da so naši poslanci (z izjemo enega ali dveh) brezmadežni angelčki?

(Zapisano je osnovano na dosedanjih poročanjih medijev, po katerih obstaja utemeljeni sum, da je Jelinčič Pogačniki ubljubil podporo pri interpelaciji v zameno za zemljišče za letalski muzej, ki ga je Pogačnik baje prenesel na občino, kjer bi muzej zgradili)

Neosocialisti v Sloveniji

2010-03-09T10:33:00.003+01:00

V raznih razprava beseda velikokrat nanese na to, da ne smemo vsega gledati zgolj ekonomsko, kar se ponavadi razlaga kot gledanje samo na profit. Da je potrebno gledati tudi na ostale vidike, kot so socialni, ekološki in etični.

Zadnji takšen poziv je zapisal neosocialistični dr. Franjo Štibljar.

Če že lahko razumemo podjetnika, ki se odloča zgolj na osnovi profita, to za državo oz. vlado ne sme biti ključno. Ja, vlada mora pogledati širše in upoštevati tudi vidike, kot jih navajajo neosocialisti. Pa vendar vlada ne sme ostati le pri tem.

Ob privatizaciji podjetij so bili pogosti očitki glede tega, da bo privatizacija prinesla stremljenje za dobičkom, kar bo rezultiralo v odpuščanju (socialni vidik), večjem pritisku na delavce (etični vidik) in se požvižgajo na naravo (ekološki vidik).

Zanimivo pa da te isti ljudje, ki se imajo za ekonomiste, pozabijo na vse druge aspekte, ki bi jih širši pogled moral vsebovati. Recimo kolikšno škodo je povzročil Telekom s tem, ko se je na vse kriplje trudil omejevati konkurenco, da je lahko ustvarjal ekstra profite na recimo račun vezave ADSL in ISDN priključka. Koliko se je s tem upočasnil razvoj, s tem pa tudi prestrukturiranje in marsikatero novo delovno mesto. Seveda so Telekom pri tem početji zagovarjali z enakimi argumenti, kot jih uporablja dr. Franjo Štiblar. Sociala, etika, ekologija.

Nižje cene storitev, ki jih omogoča konkurenca za razliko od (državnih) monopolistov, omogočajo nove storitve, lažji vstop v panogo, lažji pričetek z lastno dejavnostjo.

Ali je obdržanje delovnega mesta za naslednjih pet let, res pomoč delavcu? Če je jasno, da takšno delovno mesto na daljši rok nima perspektive? To je le odlaganje problema. In v vmesnem času, bo delavec starejši, bo še manj pripravljen na spremembo. Na drugi strani pa bo še več bolje izobraženih kitajcev, ki bodo še bolj konkurenčni.

dr. Franjo Štiblar, se zateče tudi k populističnim floskulam, "Če nismo sposobni sami gospodariti, si ne zaslužimo samostojnosti", igranje na nacionalno struno torej. Seveda mu na to nihče ne bo odgovoril "ne zaslužimo si je" in potem napačno logično sklepal "seveda smo sposobni". Ampak od teka okoli goreče hiše in tuljenja "nekdo mora nekaj storiti" se še nobena hiša ni pogasila.

Za konec ni odveč še definirati neosocialista - to je ugleden strokovnjak, ponavadi ekonomist, ki zagovarja socialne, etične in ekološke vrednote, kar mu omogoča poleg državne plače zaslužiti še postrani v kapitalskih družbah kot je na primer Ekonomski inštitut pravne fakultete d.o.o., ki se trži predvsem s pomočjo imena pravne fakultete zaslužek in dobički gredo pa konkretnim lastnikom.

Ustanovni šlani neosocialistične zveze - pardon Ekonomskega inštituta d.o.o. so:

Križanič Franc (13%)
Mencinger Jožef (19%)
ŠTIBLAR FRANJO (5,5%)
PLIVERIČ MARJETA (11%)
Bole Velimir (30%)

Del pa ima v lasti kar podjetje samo.

Vir: AJPES

Podjetje ima cirka pol miljona prihodhov, dobička pa ne. Ker izplačano dobi verjetno tisti, ki je posamezen posel pridobil (zlobiral) in izvedel.

PS: Sita vrana lačne ne razume. Ali lahko nek dr. Štiblar, ki poleg dobro plačane službe v javnem sektorju, kasira še po drugih linijah, res razume položaj delavcev?

Realnost slovenske politike - brezjajčnost

2010-02-12T09:28:00.000+01:00

Ni presenečenje, da so v parlamentu praktično soglasno sprejeli povišanje minimalne plače. Saj se vendarle vsi poslanci zavedajo, da bodo za naslednji mandat morali biti ponovno izvoljeni. In kdo bi takrat želel volilcem razlagati, zakaj je bil proti.

In tudi ni presenečenje, da so bili vsi načeloma za, pa imeli vseeno veliko za povedati kaj vse je narobe z tem predlogom. Od tega da je prepozen, da je polovičarski, ipd... Pa vseeno glasovali ZA.

No vlada in parlament so svoje opravili. Če se bodo uresničile črne napovedi, kaj bo to povzročilo, bodo pa imeli novo priložnost se izkazati pred volilci - z udrihanjem po mračnih kapitalistih, ki bodo odpuščali. Win - win situacija. Za vlado in poslance. In edino njih!

Zakaj imamo tako drago državo...

2010-02-11T10:55:00.004+01:00

...in tako obširen javni sektor.

Poglejte to poročilo: Poročilo ministrstva za kmetijstvo

14 strani o tem kaj se je dogajalo z psmi. Ali si upate prešteti vse udeležene inštitucije? Vse udeležene strokovnjake? Ali si upate oceniti število porabljenih delovnih ur, in nenazadnje stroške povezane z tem?

Saj morda je del teh stroškov celo kril lastnik psov sam. Morda. Ampak tudi njegove stroške v končni fazi krijemo davkoplačevalci. Kolikšen delež prihodkov njegovega podjetja izvira iz javnih virov, koliko iz zasebnih, nisem našel. Verjetno pa vsaj pol.

Ena od osnovnih funkcij države je sodno varstvo. Da ima posameznik zagotovljene možnosti uveljavljanja svojih pravic in zagotovljene svoboščine. Tudi kar se tiče psov. Zato ne moremo v tem primeru kar pavšalno oceniti, da je bilo vse skupaj brez veze. Ne, lastnik je pač izrabljal (in zlorabljal) pravna sredstva, ki jih je imel na voljo.

Vsekakor pa ne moremo tudi mimo ideje, da država, ki toliko energije in delovnega časa izgubi na takšnih primerih, kaj veliko drugega kot propasti ne more. Dekadenca takšne družbe, še posebej pa njenih elit, je očitna in neizbežna.

Izhod iz tega ne bo enostaven. Le upamo lahko na dodatno poglobitev krize in nove pošiljke snega. Prvo, da se sistem bolj prečisti, drugo da bodo tudi najbolj prikrite zveri pustile svoje sledove.

PS: Koliko je Slovenija pomagala Haitiju v primerjavi s stroški tega procesa?

Semoličeva socialna kapica

2010-02-10T16:50:00.006+01:00

Vladna izhodna strategija, ki je bila predstavljena prejšnji teden, zakonske rešitve pa so napovedane za prvo polovico leta, se pravi NE pred poletjem, vsebuje tudi tki. socialno kapico. Za kaj gre?

Prispevki na plače (pokojninski, zdravstveni, pa še ene par dodatnih) niso navzgor omejeni, čeprav pravice izhajajoč iz teh prispevkov so. Zaradi precejšnje višine prispevkov (22,1% delojemalca + 15,9% delodajalca) predstavljajo precejšen strošek. Z določitvijo zgornje meje želi vlada narediti sistem bolj "pravičen".

Je pa "pravičnost" ena takšna subjektivna kategorija. In Semolič, sindikalni pomembnež, pravilno ugotavlja, da bo imel ta ukrep vpliv le pri tistih, ki imajo visoko plačo. Kar je res. Zato se s tem ne more strinjati.

Pozablja pa naš (pre)dragi sindikalni boržuj Semolič par dejstev:

1. Tisti z visokimi plačami poznajo mehanizme in imajo vzvode ter znanje (ali pa si vsaj lahko plačajo davčnega svetovalca), da se plačevanju tako velikih prispevkov povsem legalno izognejo. Izogibanje pa ne pomeni le tega da ne plačajo prispevkov, ampak se ponavadi s tem izognejo tudi dohodnini. Če je nekaj s strani plačevalca davka dojeto kot "nepošteno" se bo temu še z toliko večjim veseljem izognil.

2. Podjete ustvarja neko dodano vrednost. Nobena skrivnost ni, da si kos najprej odreže tisti, ki ima v podjetju največjo moč - se pravi lastnik. Nato si svoj kos odrežejo (dobro plačani) člani uprave in ostali za podjetje bolj pomembni. Na koncu pa sledijo plače za običajne delavce. In, če tisti dobro plačani, pokurijo večji del razdelitvene pogače (zaradi visokih prispevkov) bo za delavce ostalo manj. Morda kruto in nepošteno, ampak je že tako, da je bog najprej sebi brado ustvaril.

3. V Sloveniji so si razni cehi in lobiji izpogajali svoje pozicije. Predvsem na račun šibkih vlad, ki so želele ugajati in so si s tem kupovale glasove. Zato imamo na marsikaterem področju nesorazmerja. In takšna cehovska pogajanja, kakršna želi sedaj voditi tudi Semolič za delavce, so delavcem predvsem v škodo. Zato bi moral odločno nastopiti proti njim, ne pa da se jim pridružuje.

Semolič bi si v bistvu želel deliti plače v zasebnih podjetjih. Naj dajo več delavcem na minimalcu, in manj požrešnim dobroplačancem. Sliši se lepo. Ampak za kaj več kot pobožno želeti si, pa nima pristojnosti niti predsednik vlade, kaj šele nek sindikalni uradniček. Kaj zmore planski pristop na državnem nivoju smo lepo videli v prejšnjem sistemu. Verjamem, da se nekaterim kovca po njem. Ker so bili na pravi strani. In tudi takrat to ni bila delavska.

Kakšen zdravstveni sistem želimo

2010-02-07T22:08:00.002+01:00

Nikakor se ne morem znebiti občutka, da bi odgovorni najraje imeli zdravstveni sistem, v katerem bodo zdravniki in ostalo osebje, zavezano le hipokratovi prisegi in se bodo nesebično trudili za dobro pacientov. Za to bodo nagrajeni z dobro plačo, par procentov višjo, kot jo imajo sicer v ostalih poklicih z visoko izobrazbo. Saj je pač tudi študij malce daljši od običajnega.

Verjento ga ni v Sloveniji, ki se pod takšno idejo ne bi podpisal. Realnost je pa žal popolnoma drugačna.

Zdravniški ceh si je v preteklosti uspel izboriti ugodnosti na več koncih. Morda niti ne toliko pri osnovni plači, zato pa toliko bolj pri vsem ostalem. Tako pri podjemnem delu, plačanih (ne)dežurstvih, plačanih študijskih dopustih ipd....

Gospodarjenje v zdravstvu je lepo povzeto, če se pogleda koliko sredstev namensko namenjenih amortizaciji stavb in opreme se dejansko porabi v ta namen. Ne, ni naključje, da je oprema v večini neprimerljiva z opremo v primerljivih inštitucijah v bolj razvitih evropskih državah.

Slovenija potrebuje javno zdravstvo. Vsaj za zdaj. Ne sme pa to javno zdravstvo več biti alfa in omega tega zdravstva. Noben zdravnik ni dober zdravniki že samo zato, ker je del javnega sistema.

Kot prvo točko je dejansko potreban inštitucija, ki zagotavlja kvaliteto zdravstvenih storitev. In to ne more biti cehovsko združenje. To je načeloma lahko zdravstvena zavarovalnica, čeravno v Sloveniji, kjer je to javna ustanova, to spet ni najboljša ideja. Zato je predlog aktualnega ministra o posebni agenciji, praktično edina možnost. Bi pa člani te agencije morali imeti podoben status kot sodniki. Ker, če se jim obeta, da bodo nekoč morali znova obleči belo haljo, bodo zelo težko nepristranski.

Ko je kvaliteta zagotovljena, je za pacienta v bistvu vseeno ali storitev dobi v javnem zavodu ali zasebnem. In potem v bistvu ni nobene razlike med zdravstvenimi storitvami in ostalimi storitvami. Zdravstvena zavarovalnica bi za nakup zdravstvenih storitev lahko priprava javni razpis, in nanj se lahko prijavijo tako javni zavodi kot zasebniki.

Komot se lahko oceni, koliko zlomov roke, koliko zamenjav ledvic, koliko kemoterapij je potrebno na nekem področju. In zakaj ne bi za to kvoto se potegovali, kdor se pač želi, na javnem razpisu. Kar seveda ne pomeni, da bo te storitve potem tudi izvedel. Jasno, če ne bo dovolj zlomljenih rok, se ne bo lovilo ljudi na okoli in jim lomilo roke, da bo plan izpolnjen. Nop. Na javnem razpisu se le določi cena, po kateri se izvajalec zaveže da bo opravil določeno storitev, na drugi strani pa se ve, kam se napoti pacient, ki to storitev potrebuje.

Tisti, ki na javnem razpisu niso bili izbrani, pa še vedno lahko to storitev ponujajo in izvajajo, le da jo dobijo plačano s strani zdravstvene zavarovalnice v višini 80% cene dosežene na javnem razpisu. Razliko, ali pa še več, pa seveda lahko zaračunajo pacientu. Pacient ima tako možnost dobiti neko storitev zastonj (na strošek zavarovalnice) ali pa drugje, kjer pa ima subvencionirano v višini 80%.

V bistvu lahko tudi sedaj, vsako storitev dobiš samoplačniško, če se ti ne da čakati na storitev v javnem sistemu. Ampak plačti moraš pa 100%. In v bistvu je na ta način zavarovalnica na tvoj račun profitirala. Dolge čakalne vrste so namreč tako v interesu zavarovalnice kot tudi izvajalcev zdravstvenih storitev. V interesu zavarovalnice zato, ker tisti ki se naveličajo čakati (ali umerejo) pač ne bodo deležni storitve na račun zavarovalnice, izvajalci pa zato, ker se jim s tem odpira možnost postranskega dela.

Z predlaganim sistemom, bi bili vsi zainteresirani za krajše čakalne vrste, ne le pacienti.

Seveda se bi lahko počasi izkazalo, da javni zavodi niso konkurenčni. Če bi zavarovalnica kljub temu ne imela težav kupiti potrebnih storitev, ali je kje kakšen problem? Če pa na nekem področju storitev ne bi bilo na voljo, pa ima država še vedno možnost preko javnih zavodov vplivati, da se vspostavi ponudba na teh področjih.

Ker smo na Balkanu, moramo seveda pomisliti tudi na možnost, da bi kakšen privatnik se zmenil z pacienti, da pri njih izvaja storitve, ki jih dejansko ne izvaja. Da pač dobi tistih 80% od zavarovalnice, potem si pa to razdelita z pacientom. Nadzor. Takšni sistemi uspejo ali padejo na nadzoru.

Resnici na ljubo je nadzor v Sloveniji šibka točka na veliko področjih. Predvsem je to ostanek prejšnjega sistema, kjer je bilo tveganje ob kršenju nekih splošnih pravil precej večje kot danes. Če je dandanes potrebno dokazati, da si kriv, je bilo takrat potrebno dokazovati da si nedolžen. Zato je marsikdo precej bolj pazil, da se niti pod razno ne bi na noben način izpostavljal. Žal pa se je prehod iz enega sistema v drugega precej bolj učinkovito izvedel na strani "izvajalcev" kot "nadzornikov".

Pahor je lahko Janši hvaležen za napad na Turka

2010-01-28T23:33:00.004+01:00

SDS in SLS sta vložila ustavno obtožbo zoper predsednika države. Upam, da bo Pahor zbral toliko razuma in bo pustil, da gre to mimo njega. Naj se z tem ukvarjata parlament in predsednik, kasneje pa morda še ustavno sodišče. Pahor pa naj lepo v miru, ko bodo mediji usmerjeni drugam, pripelje na dan reforme, ki bodo pile vodo.

Janša je Pahorju ponudil par tednov miru. Ali jih bo izkoristil?

Če pa se še malo obregnem ob ustavno obsodbo predsednika. Seveda ni dvomov, kdo podeljuje državna priznanja. Predsednik ima to pravico. Tu ni dvomov. Kot tudi ni dvoma, da je predsednik v Slovneniji predvsem častna funkcija. Funkcija namenjena predstavljanju Slovenije. Namenjena predstavljanju kdo in kakšni smo Slovenci. Predsednik Turk je predstavnik vseh nas. Poosebljal naj bi naše skupne vrednote, zaradi katerih imamo skupno državo.

In ravno zaradi te častne funkcije predsednika, so njegova dejanja toliko bolj simbolna. In odlikovanje bivšega šefa tajne policije je simbol, ki ga ne smemo mirno požreti. Pa čeprav ima predsednik vso pravico najvišje državno priznanje podeliti pasjemu iztrebku. Seveda ima to pravico. In kot vsaka pravica se lahko tudi to pravico zlorabi.

Potrčeva obrazložitev, da v prejšnjem režimu ni bilo vse samo slabo, je seveda resnična. Seveda so bile pozitivne stvari. Ampak ali to pomeni, da je treba sedaj slaviti vsako dobro stvar? Da so zato storjeni zločini kaj manj zločinski? Ali morda teh dobrih stvari ne bi mogli izvesti tudi v drugačnem režimu? Recimo demokraciji?

Ali bi si Trobec zaslužil državno priznanje za umetniško izjemno zgrajeno krušno peč? Saj bi ga vendarle nagradili za konkretno (umetniško) dejanje in ne življensko delo. V okviru katerega pa je v tej isti peči sežgal par žensk.

Turk ni moj predsednik. Kar se mene tiče odpoklic ni potreben. Jaz sem ga že odpisal.

Pahorjeva "odločitev"

2010-01-05T18:04:00.004+01:00

"...oba sva bila mnenja, da druge možnosti, kot predsednik vlade, sploh nimam. Zakon o računskem sodišču mi nalaga, da po tem, ko predsednik računskega sodišča ugotovi nepravilnosti, ki niso bile odpravljene, zahteva razrešitev ministra, pristojnega za nepravilnosti."

Avdio posnetek Boruta Pahorja in Karla Erjavca.

Skratka Pahor je sprejel odločitev, kjer itak nima izbire. In odločil se je, če temu sploh lahko rečemo odločitev, da naj se namesto njega odloči državni zbor.

In postavil je standard. Kakšen? Da se spoštuje zakone? Dragi Pahor - preberi si še enkrat svojo prisego. Z napovedjo, da bodo zakon dali pod ustavno presojo, pa še dodatno relativizira vse skupaj. Moral sem predlagati. Sicer bi ... kaj ... stisnil rep med noge.

Celoten nastop Pahorja je namenjen temu, da se "odločitev" omili. Da sploh ne pove svojega mnenja o Erjavcu ampak vse skupaj prepusti drugim.

In če pozorno poslušamo Karlov del se že razkriva taktika. Minister ne bo deležen interpelacije. Nop. V parlament gre predlog razrešitve ministra zaradi konkretne zadeve. In vsaka debata o drugih Karlovih grehih, seveda bo opozicija poiskušala, bo preprečena. In Erjavec bo v bistvu komot ostal minister sklicujoč se na kratek čas od kar je minister. In bo s tem opran ostalih grehov. Recimo podmizne prodaje podjetja.

Če so tudi ostale Pahorjeve odločitve, ne pozabimo da je kar nekaj časa vstrajno ponavljal da se bo odločil ON, ON SAM, brez razmišljanja o usodi koalicije, takšne - da se v bistvu ne odloči - potem imamo pač mevžo za predsednika vlade.

Iz SSKJ: mévža -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta ♪

Erjavec GO HOME

2010-01-04T17:16:00.003+01:00

Erjavec je baje podpisal prodajo državnega deleža v podjetju Energetika Projekt. In sedaj se izvija da on ni nič kriv, saj je pogodbo sestavila notarka. Pogodba naj bi bila sporna, ker potrebuje za podpis takšne pogodbe sklep vlade.

Sory dragi minister, ampak notar mora sestaviti takšno pogodbo, kot mu je naročena. In pri tem poskrbeti, da se podpisniki zavedajo kaj podpisujejo in kakšne so posledice. In (bodoči) podpisniki imajo lahko čudne želje. Notar je dolžan vsebinsko obrazložiti podpisnikom kaj podpisujejo, ni pa dolžan preveriti, ali imajo podpisniki kakšne druge omejitve. Če jaz prodajam hišo, katere lastnik sem, notar enostavno ne more vedeti, da sem ženi obljubil, da hiše brez njene vednosti ne bom prodajal.

Ampak to je itak le iskanje izgovora. Erjavec bi moral predvsem pojasniti ZAKAJ je bilo prodajo sploh potrebno opraviti in KAKO so bili izbrani kupci. Če bi Erjavec to pojasnil, šele potem bi mu lahko očitali proceduralne napake, in bi bilo njegovo zgovarjanje na notarko vsaj delno smiselno.

Dokler pa ni jasno ZAKAJ in KAKO, ostaja zelo močan sum, da je Erjavec pač želel prodajo v interesu NEKOGA izvesti pod mizo. No, seveda je možno, da Erjavec ni nič kriv. Da je bila prodaja interes kakšnega njegovega podrejenega (ali znanega), ki je pač uspel ministra "nategniti". Podobno, kot so Viko Potočnik nekoč "nategnili" s SIB banko.

Erjavec se brani tudi z tem, da je itak že v naprej vedel da bodo tisti, ki se ga poiskusijo znebiti, nadaljevali. In je to pač logični naslednji poiskus. Kako predvidljivo. Gre za enako metodo, kot jo je uporabil Golobič pri razkriju deleža v Ultri. Napade nase enostavno pripišeš "trenutni gonji" ali pa "predvolilnemu boju", kot je bilo v primeru Golobiča. In potem se mediji v glavnem ukvarjajo z tem, na samo vsebino pa se lepo pozabi. In ker je bil politik deležen javnega zgražanja, je s tem politično že odgovarjal. case closed (in denar na varnem).

Pahor pravi, da se bo o tem, ali bo Erjavec še njegov minister odločal sam. In pri tem trdnost koalicije ne bo imela velike teže. Pravljice za otroke. Erjavec je bil na ministrsko mesto imenovan zgolj zato, ker je predsednik stranke s poslanci. Erjavec ni bil imenovan zaradi strokovnosti ali vizije. In edini razlog, da ostane v vladi so glasovi poslancev Desusa. Ki pa jih je čedalje manj.

Pahor ga bo odstopil le, če bo ocenil, da Desusovi poslanci ne bodo sledili ministru Karlu, ampak bodo sledili njemu, zastonj ali zaradi podkupnine (politične ne denarne seveda).

Delovanje v nacionalnem interesu - primer lekaren

2010-01-03T09:15:00.004+01:00

Gregor piše o dobičkih, ki so jih imele Ljubljanske lekarne prejšnje leto. Lepo je, če podjetje posluje uspešno. Pa vendar, koliko je vreden takšen uspeh, če mu pri tem pomaga država?

Prodaja zdravil je namreč zelo regulirano področje. Prodajalcem so naložene prenekatere obveznosti, kot so predpisana izobrazba prodajalcev, svetovanje, dežurstva, ... po drugi strani pa monopol na določenem področju. In zagotovljene marže.

Že res, da imajo Ljubljanske lekarne verjento ves dobiček iz dodatnih dejavnosti. Verjento celo trdijo, da iz dodatnih dejavnosti pokrivajo izgubo, ki jim jo prinaša osnovna dejavnost - to je prodaja zdravil. Neumni bi bili, če ne bi. Namreč s tem potem lahko pritiskajo na odgovorne inštitucije, da se jim povišajo marže. In konstanten pritisk prej ali slej obrodi sadove.

Popolnoma nobene potrebe ni, da je konkurenca na področju prodaje zdravil omejena. To seveda ne pomeni proste prodaje zdravil. Le omogoči se, da lahko tudi izdajo zdravil na recept izvaja kdorkoli. Seveda v skladu z predpisi. Kar se mene tiče, lahko ostane tudi obvezna izobrazba prodajalcev.

Prepričan sem, da bi se s tem dostopnost za veliko večino prebivalcev povečala. Ne samo zdravil na recept, temveč tudi vsega ostalega, kar se pač ponuja v lekarni. Saj se verjetno vsi strinjamo, da v lekarnah ponujajo le zdrave in koristne napitke, tablete in pripomočke.

Glavni argument proti liberalizaciji je verjento to, da bi bilo težje izvajati nadzor. Naši dragi zakonodajalci pač menijo, da je dovbolj če predpise napišeš, lekarne pa jih vestno izpolnjujejo, in to še bolj papeško od papeža. Zapišeš da morajo lekarne poslovati humano in v interesu bolnikov - in PUF - tako je. Gregor na svojem blogu objavlja pismo farmacevtke v lekarni.

In, če se ob tako močni regulaciji pojavljajo takšne stranpoti, kakšen argument sploh še ostane proti liberalizaciji? Razen seveda nacionalnega (ali finančnega) interesa posameznikov?

PS: Šef Ljubljanskih lekaren je mag. Marko Jaklič. Znan iz vzajemnine zgodbe. Človek, ki je jasno pokazal da javni interes ni v nasprotju z pridobitništvom. Res velik človekoljub, ki svoje življenje tako rekoč donira javnosti z udejstvovanjem v javnih zavodih in ne v privatnih korporacijah, kjer bi delal predvsem v sebičnem interesu.

Pomanjkanje vrednot

2010-01-01T21:03:00.004+01:00

Predsednik vlade je predstavil oz. bolje rečeno podprl predstavitev dokumenta "Kam po krizi?", ki so ga v minulih mesecih, navdahnjeni z vseprisotno gospodarsko krizo, spisali ugledni slovenski misleci. Marta Gregorič, Matjaž Hanžek, Lučka Kajfež-Bogataj, Lef Kreft, Ana Murn, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školjč in Jože Trontelj.

Koliko je ta skupina uravnotežena verjento ni potrebno posebej pojasnjevati. Dovolj je da poiskusite poiskati kakšnega tehnično usmerjenega.

In ravno zato, ker so sami družboslovci, bi pričakoval da se zavedajo pomena vrednot. Menjava družbenega okolja, kar so si zastavili za cilj, lahko temelji zgolj na vrednotah. In ko poznaš le te, potem lahko nadaljuješ s strategijami, politikami in taktično uvedbo le teh.

V bistvu se pisci tega zavedajo. Na 7. strani omenjajo, da paradigmatski prelom terja drugačen sistem vrednot. Ampak navedejo jih pa ne. Seveda se iz teksta potem lahko poiskuša razbrati kakšne vrednote imajo pisci v mislih. Ampak brez da so le te jasno zapisane, si jih bomo vsi vpleteni razlagali po svoje. In, če je najpomembnejša točka, iz katere potem izhaja vse drugo, nejasna, je lahko vse naprej samo še bolj megleno.

In megle je v dokumentu veliko.

Zapisalo se jim je: "Dosedanje prepričanje, da je rast materialne blaginje lahko neskončna, je zmotno." Hm. Kdo je pa imel takšno prepričanje do sedaj? Morda avtorji. Njihov problem. Vsem ostalim, ki malce spremljamo kam se svet giblje, pa je kristalno jasno, da se industrija materialnega ustvarjanja umika storitvenemu sektorju. Da so storitve (nematerialna produkcija) v najrazvitejših državah že krepko presegle proizvajalni sektor (materialna produkcija).

"Država je odgovorna predvsem za uravnavanje ekonomskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja ter za zagotavljanje izobraževanja, socialne varnosti prebivalcev, zdravstvenega varstva in pravne varnosti, demokracije in človekovih pravic."

S tem se strinjam. Ok, sam bi človekove pravice postavil na prvo mesto in potem demokracijo ampak to so detajli. Bistveno je, da avtorji pišejo da bi država morala uravnavati in zagotavljati. V nadaljevanju pa v glavnem pišejo, da bi država morala ne le uravnavati in zagotavljati ampak tudi izvajati. Da bi morala država vse to v bistvu zagotavljati preko državnega lastništva inštitucij in podjetij. Omenjajo določevanje prioritet za nov krog nacionalizacije.

Avtorji tudi ugotovijo da se je v preteklosti dogajala "minimalizacija vloge države, ukinjanje socialne države" brez enega samega konkretnega dokaza ali omembe. Enostavno zapišejo trditev, ker jim to ustreza za nadaljni razvoj misli. Ampak izmišljen začetek je slaba osnova za kakšen trden zaključek.

Nad vsem pa je prevladoval finančni sektor brez (realnega) denarja.

Oprostite dragi dušebrižniki. Ampak finančna kriza ni nastopila, ker bi se nekdo igral z monopoli denarjem. Nop. Ampak zato, ker se je igral z REALNIM denarjem. Ja, ni lepo da se je igral z njim. Se strinjam, da države niso odigrale svoje nadzorne vloge. Ampak denar, s katerim so se igrali je pa še kako realen. In tudi politiki, ki so reševali svoje riti s tem, da so črpali javna sredstva v zavožene banke, so zapravljali realen denar.

Težko je brati takšen dokument, kjer je veliko naloženega zato, da se dokaže ideja, ki jo sledijo pisci. Dokument vsebuje par smiselnih smernic, bolje rečeno osnutkov zasnove politik, ki bi jim bilo smiselno slediti. Predvsem na področju okolja. Ampak suma sumarum gre pa za navadno levičarsko skrpucalo, katerega glavni namen je ideološki boj. Ideološki boj posameznikov, ki imajo dobro postlano in si lahko privoščijo Neronov luksuz pesnjenja o gorečem Rimu, kar v živo.

O študentskem delu kot socialni kategoriji

2009-12-26T07:55:00.006+01:00

Zadnje čase je bilo par dogodkov povezanih s spremembami glede študentskega dela, ki jih pripravlja minister Svetlik. Študentje, ali bolje rečeno študentske organizacije, so proti. Kako ne bi bile. V strokovnih podlagah in izhodiščih - Zakon o malem delu namreč preberemo, da so študentski servisi zaslužili cirka 15 mio EUR v letu 2008, ravno toliko pa so dobile še študentske organizacije.

Iz koncesijske dajatve se zbirajo tudi sredstva za štipendiranje in študentske domove. Čista neumnost. Ko poslušamo zagovornike študentskega dela s strani študentskih organizacij je njihov glavni argument proti ukinitvi študentskega dela to, da je študentsko delo socialna kategorija. Da si brez njega veliko, predvsem študentov iz revnejših družin študija enostavne ne bi moglo privoščiti. In te, že tako revni, naj sedaj iz svojega zaslužka plačujejo še štipendijo za druge in razvoj študentskih domov? To pa je sociala. Bogato razvajeni mamin sinček, pa je te solidarnosti seveda opravičen.

Nadalje gre del koncesijske dajatve za izvajanje obštudijskih dejavnosti. In znova naredimo popolnoma isti miselni preiskus kot v prejšnji točki. Ter seveda zaključimo populistično z tem, da znova socialno ogroženi, ki so prisiljeni delati med študijem subvencionirajo obštudijske dejavnosti bogatunom. Ja je populistično. Ampak ali morda ni res?

Zadnji del koncesijske dejavnosti gre za delovanje študentskega servisa. Par %. V bistvu niti ni visok. In administracijo je pač treba plačati. Pri tem delu pa je sporno to, da plačujejo tako tisti, kjer jim je ŠS dejansko zagotovil delo, kot tudi tisti, pri katerih ŠS zgolj pobira koncesnino, ker je pač pooblaščen za izdajo napotnic.

Sprememba, ki bi odgovorila na vsa ta vprašanja je zelo enostavna. Podjetjem naj se omogoči, da študentsko delo izplačujajo tako, kot sedaj recimo delo po avtorski pogodbi. Izpolnijo obrazec REK2, ga posredujejo preko sistema edavki, ter izplačajo študentu - delavcu, neto znesek. Ob tem seveda obračunajo in plačajo tudi morebitne prispevke za poškodbe pri delu ipd...

Popolnoma enako lahko seveda naredi tudi študentski servis, kar mu omogoča, da še naprej opravlja svoje poslanstvo. Pri čemer mu njegove provizije, ki jo jasno potrebuje za izvajanje svojih storitev ne bi v naprej predpisal.

Že kar nekaj časa je pri edavkih predpisano, da se poleh agregatnih podatkov posredujejo tudi podatki o konkretnih prejemnikih, in to pri vsakem izplačilu posebej. Na ta način bi država torej pridobila tudi centralno evidenco študentskega dela, ki je sedaj nima, kar pa omogoča marsikomu ribarjenje v kalnem.

Ob tem seveda obstaja še vprašanje omejitve obsega takšnega načina dela. Na letni osnovi bi bilo lahko omejeno z višino minimalne plače. Pri posamezniku pa še omejitev števila let, ki jih lahko nameni študentskemu delu. 5 let na posameznika. Za študije, ki trajajo dlje, pa lahko posebej pridobi dovoljenje še za nadlajna leta, ob pogoju da je seveda vpisan v ustrezni letnik takšnega programa.

Na obisku pri Jankoviču

2009-12-23T20:05:00.003+01:00

O obisku mladih iz SDS, NSi in SLS pri Ljubljanskem županu Jankoviču, ni potrebno izgubljati preveč besed. Predlagam ogled videa na 24ur.com. Veliko pa pove tudi dejstvo, da se je predstavnik NSi danes opravičil.

Razlog da sem tega dogodka vesel, pa se skriva v tem, da lahko končno napišem še kaj čez slovensko "desnico". Je že tako, da je v zadjem času na udaru predvsem "levica", ki poleg tega da ne vleče pravih potez, vleče tudi marsikatero popolnoma neprimerno. In, ker sem udrihal predvsem po "levici" bi marsikdo lahko čisto narobe razumel da pa podpiram Janšo, ki pa je resnici na ljubo, v času svojega vladanja marsikaj naredil bolje kot sedaj Pahor.

Dragi Janšev podmladek. Zelo zelo zelo naporno je gledati kako se delate norca iz samega sebe. Vsak, popolnoma vsak, udeleženec resničnostnih šovov do sedaj, vam ne seže niti do kolen, ko je treba iz sebe narediti bebca.

Stranpoti zdravstvene blagajne

2009-12-21T09:05:00.002+01:00

Ena čisto enostavna novička, je bila te dni v medijih. Da bo zdravstvena blagajna izplačilo akontacije za december prestavila na začetek januarja. Razlog so verjetno likvidnostne težave, morda pa tudi kakšne računovodske mahinacije, da bodo pač bilance lepše zgledale. Namreč razlika par dni in izplačilo točno 1.1. kaže predvsem na to, da se želi izplačilo narediti v nekem drugem obdobju.

Pa pustimo to. Kako takšen zamik vpliva na porabnike sredstev.

Morda so zdravstvene inštitucije takšnih ukrepov že vajene, in imajo zaradi tega že pripravljeno ustrezno zalogo sredstev (beri denarja). Morda. V tem primeru celoten sistem deluje precej ne optimalno. Če si nekdo kopiči zaloge, ker se boji kaj bo sledilo, s tem posledično dviga stroške.

Če pa ustrezne zaloge nimajo, morajo sredstva dobiti na drug način. Prvi ukrep je jasno, da odložijo plačila svojim dobaviteljem. S tem se problem državne nelikvidnosti prenese na problem nelikvidnosti v gospodarstvu. Država torej, namesto da bi gospodarstvu olajšala delo, in zato sprejema razne ukrepe, po drugi strani otežuje poslovanje. Skratka en korak naprej, dva nazaj. Odlično.

Ker pa so glavnina stroškov plače, kjer pa si težko privoščimo zamik plačila, bodo verjetno posamezne ustanove prisiljene v najemanje premostitvenih kreditov. Kar je pa trapasto. Namesto da bi se zadolžila država direktno, ki lahko sredstva dobi precej ceneje z nižjimi stroški, se bo zadolževala vsaka organizacija posebej. Stroški pa enormno višji. V vsakem primeru pa se v bistvu zadolžuje država. Razen, če je vse skupaj mišljeno kot pomoč bankam, je to početje čisto brez smisla.

COP15 - Ali bi Erjavci lahko naredili kaj drugega?

2009-12-20T16:43:00.003+01:00

Nekako splošno mnenje, ki ga širijo mediji je, da COP15 (Združeni narodi - Konferenca o klimatskih spremembah), ki se je odvijal v Kopenhagnu pretekli teden - NI USPEL. Sicer so potegnili neke zaključke, pa vendarle nič drastičnega. prav pozorno nisem spremljal, tako da ne vem točno, kje se je zalomilo, pove pa veliko Erjavčev nastop pred kamero ene manj pomembnih slovenskih televizij (RTV SLO 1. program :-))))

V bistvu je bil Erjavec v naprej prepričan da dogovor ne more uspeti. In ponavadi dogovori, v katere si v naprej prepričan da ne bodo uspeli, pač ne uspejo. Če boš nekaj le poiskusil narediti, ne boš upel. Kakšno moč oziroma bolje rečeno nemoč, ustvarja besedica TRY smo si v praksi lahko ogledali na seminarju, ki sem ga zadnjič obiskal.

Erjavec je tudi jasno povedal da je Slovenija majhna. Da ZDA in Kitajska skupaj ustvarita 50% emisij CO2, in če se onadva ne strinjata, lahko drugi naredijo bore malo. Kar je res! Ampak ali je Erjavec naredil vsaj ta bore malo? Ali pa ni naredil nič, razen da je s svojo udeležbo na konferenci prispeval še malce več CO2-ja v ozračje. Mar bi ostal doma.

Sicer pa štejejo dejanja in ne besede. In dejanja gospoda Erjavca so jasna. Slovenija gradi 6. blok termoelektrarne Šoštanj. Seveda bo precej bolj ekološki kot dosedanji. Še vedno pa bo temeljil na oksidaciji ogljikovodikov, kar nujno vključuje tudi sintezo CO2. Temelji torej na kurjenju premoga, če povemo bolj po domače. Čeprav, če se prav spomnim, so včasih tam kopali tud lignit, ki je zaradi večje količine nečistoč še malce bolj ekološko problematičen.

Danska recimo že 21% vse električne energije pridobi iz vetrnih virov. No, pri nas naravnih danosti za to nimao, lahko pa bi recimo še malce več delali na vodnih virih. Ali boljši izrabi energije.

Sicer pa roko na srce. Če so tudi iz drugih držav poslali erjavce, ali je razultat sploh lahko drugačen?

O minimlani plači

2009-12-18T14:06:00.001+01:00

L I B E R T A R E C je objavil zanimiv post na temo minimalne plače.

Smo socialna država ali imamo socialno gospodarstvo?

Priporočam.

Ni me strah Janše pač pa reakcij nanj

2009-12-18T08:06:00.004+01:00

Janša je dokaj mimogrede izjavil, da se vidimo spomladi na ulicah in trgih. Janša seveda ničesar ne reče mimogrede. Kot odličen taktik, zna izbirati metode in besede. Pa vendar ni najbolj jasno kaj je želel s tem sporočiti. Morda da bo spomladi ponovitev delavskih demonstracij še v večjem obsegu? Da bodo organizirane vsesplošne demonstracije proti reformam, ki jih bo Pahorjeva vlada do takrat pripravila (ali kdo verjame te pravljici?)? Da bo rušil oblast na ulici? Izvedel državni udar?

Ali pa je želel le malce znervirati svoje politične nasprotnike?

Če je bil njegov osnovni namen slednje, mu je v celoti uspelo. Takšne reakcije že dolgo nismo videli. Kje so vzroki za takšno reakcijo?

Prvo pade na pamet dejanski strah pred državljanskim udarom. Janši kot absolutistu mu takšna ideja prav gotovo ni tuja. Pa vendarle sem 100% da jo še isti trenutek, če se mu slučajno porodi, tudi zavrže. Verjamem v Slovence, da kaj takšnega ne bi dopustili. Da bi se družno takšnemu napadu na demokracijo uprli, in skupaj, ne glede politične barve, demokracijo zaščitili. Ali so Janševi nasprotniki to vero v svoj narod izgubili? Ali dejansko verjamejo, da je državni udar realna možnost?

Druga razlaga pa je, da so vsi skupaj tako napeti, da če jim nekdo pride od zadaj in jim naredi "BUUU" bodo skočili do stropa. Čemu napetost, če delajo dobro? Hm, morda pa več niso prepričani v to. No to je pa zaje**na situacija. In potem je reakcija čisto jasna. Prinašalci slabih novic pač niso dobrodošli. Gre pa ta razlaga v korak s tem, da je čedalje bolj jasno, da se v sloveniji vlada najbolje tako, da se polarizira volilce. Na dva tabora. In kjer se prepirajo dva, tretji dobiček ima. V tem primeru politika.

Janša je pokazal, kar je imel za pokazati. Če pred njegovim prvim mandatom nismo vedeli kaj lahko pričakujemo, je to sedaj precej bolj jasno. In kaj se je pa zgodilo takšnega, da bi nas bilo lahko strah?

Mislim da je čas, da se SDjevci namesto v spopad z namišljenim sovražnikom, raje spustijo v pripravo reformne zakonodaje, ki jo je Pahor obljubil. Da bodo sproducirali dejansko nekaj kvalitetnega, ne pa da bo Pahor potem spomladi predstavljal "osnutek koncepta predloga reform". Ker v tem primeru, bi bil jasen signal, tudi iz ulice, da se naj neha zajebavati, več kot na mestu.

Slovenska unija - Vlado Dimovski

2009-12-16T20:42:00.004+01:00

Pa imamo novo stranko. Stranko Slovenska unija je ustanovil dr. Vlado Dimovski. Če se prav spomnim, je bil nekoč minister za delo v eni od vlad Janeza Drnovška. Bil je član Pahorjeve SD, v zadnjem času pa ni bil več preveč viden. In morda je ravno to razlog, da je ustanovil svojo stranko. Dabo pokazal svoje kvalitete in moč preko volilcev, če jih v njegovi bivši stranki niso videli in cenili.

Nove stranke so vedno dobrodošle. Prinesle naj bi namreč nek nov pogled. Novo vsebino. Nove ideje. Naj bi. Ponavadi pa žal temu ni tako, in tudi Dimovski očitno ni naredil takšnega koraka naprej.

V sklopu "gospodarstvo" video govorov Dimovski jasno pove, da rešitev za probleme, gospodarske pa tudi na splošno, ne gre iskati v že večkrat ponovljenih metodah, ki so preverjeno spodletele. Iskati je potrebno nove rešitve. Na to pa namiguje tudi poglavje pred tem, ki nosi naslov "Nov začetek".

Pa vendar v programu stranke ni popolnoma nobene nove ideje. So samo stare, večkrat ponovljene in preverjeno spodletele. Za težave v zdravstvu je kriva privatizacija, ob tem da je v bistvu sploh še ni, kjer pa je prisotna, se je izkazala kot dokaj uspešna.

Potrebno je zadržati pomemben lastniški delež v ključnih gospodarskih panogah in podjetjih. Kot da ne bi nikoli od blizu videli kaj pomeni državno lastništvo. Če pa je imel pri tem v mislih "slovensko" lastništvo, pa se je dobro spomniti Bavčarja in Šrota, oba ugledna slovenca, pa morda še Golobičevo mešetarjenje z nizozemskim lastništvom.

Večina programa pa je tako ali tako prazno nakladanje, brez ene konkretne misli. Zanimivo, da se v svojem programu izognil tako upokojencem kot tudi mladim. Pa tudi recimo stanovanjski problematiki.

Iz programa sicer veje precej leva usmeritev (karkoli že to v Sloveniji pomeni). Usmeritev v močno državo, ki potem milostno omogoča življenje državljanom. Gre za usmeritev, ki bi ji lahko na kratko rekli kar "Slovenska". V tem programu se verjetno najdejo kar vse slovenske parlamentarne stranke.

Iz tega bi lahko morda zaključili, da drugačen program pač ni možen. Seveda je. Lahko bi bil malce bolj pogumen in recimo vključil "temeljni državljanski dohodek". Ali recimo zagotovilo šolnikom, da manjše generacije učencev, ne bodo pomenile odpuščanja, temveč dvig kvalitete, z manj učenci na posameznega učitelja. Lahko bi recimo obljubil zavzemanje za večjo konkurencio na telekomunikacijskem trgu, tako je pa med vrsticami sporočil da Telekom ostaja državni kolhoz.

Morda sem preveč kritičen do novo nastale stranke. Ampak dejansko mi vse skupaj bolj kot nastanek nečesa novega izgleda kot sestavni del procesa iskanja nečesa (ali čakanja Godoja) na levici, po tem, ko jo je zapustil veliki plemenski vrač Drnovšek. Dimovski bo dobil svoj delež. Več kot jih bo razočaranih nad Pahorjem, večji bo. Da bi pa oblikoval nekaj novega, kar bi oblikovalo tretji pol (poleg Janševega in Pahorjevega) pa ni pričakovati.

Pahor - počasi bo dovolj

2009-12-13T21:12:00.003+01:00

Pahor razmišlja o rekonstrukciji vlade poročajo Finance. In pri tem je deležen pozitivnih odzivov. Kakor lahko preberemo v arhivu Financ in 24ur.com pa je bil Pahor pred manj kot pol leta prepričan, da bi rekonstrukcija vlade pomenilo da se vlada ukvarja predvsem sama s seboj, ne pa z recimo reševanjem krize ali iskanjem izhodne strategije iz krize, pa naj to pomeni karkoli pač že.

Zaradi česa takšen obrat?

Dvomiti v dobre namene Pahorja verjento ni potrebno. Verjetno iskreno misli, da bi manjša vlada lahko delovala bolj učinkovito. In tu ima verjetno celo prav. Bolj kot je nek sistem absolutističen, bolj je učinkovit. Seveda absolutizem prinaša marsikatere druge težave, ampak, če gre za krizni ukrep, omejen na eno do dve leti, bi se tudi to lahko preživelo. Ampak to je za Pahorja prevelik korak. Zato pač razmišlja le o zmanjšanem številu ministrov.

Ta korak ima seveda tudi svojo populistično plat. Manj bo dobro plačanih uslužbencev, beri ministrov. Seveda jih bo manj. Zato pa se bo povečalo število državnih in siceršnjih sekretarjev. Skoraj prepričan sem, da noben od trenutnih ministrov ne bo odšel v gospodarstvo, kot tudi nobeno ministrstvo ne bo bilo dejansko ukinjeno, se pravi da bi recimo na zavod za zaposlovanje poslali vse njegove uslužbence. Ali vsaj pol. Tako da varčevalni vidik zmanjšanja vlade je zanemarljiv. Seveda se pa da iz njega narediti lep PR.

Števila državnih uslužbencev ne moreš zmanjšati brez sprememb nalog državnih ustanov. Za to pa so potrebne reforme. Reforme, ki jih ni. Namesto za dejanske reforme se Pahor torej odloča za kozmetični poseg. Niti ne lepotno operacijo, tam namreč kaj tudi odrežejo. Odločil se je za novo kremico. Za novo obrazno masko.

Celotna Pahorjevo vladanje do sedaj lahko ocenimo le kot iskanje nečesa. Kot izgubljeni list na oceanu, ki ga valovi in veter premetavajo sem ter tja. Obljubljajo se reforme, ki jih ni. Predvidijo se spremembe davčne zakonodaje, ki se jih ukine. Vlado bi rekonstruirali tako da je najraje ne bi.

Z morebitno rekonstrukcijo vlade bi Pahor le potrdil, da išče izgubljeni ključ, ne tam kjer ga je izgubil ampak tam kjer je luč, kjer ga je enostavno iskati. Enostavno je namreč odpustiti ministra, in javnost bo temu ploskala. Precej težje je odpustiti recimo 5% državnih uslužbencev. Še težje pa recimo sprejeti pokojninsko reformo ali reformo socialnih transferjev. Takšno pravo.

Prava zabava se bo pa začela, če bo Janša rekonstrukcijo vlade uporabil za svoje populistične metode. Recimo da spelje posebno sejo parlamenta, ki naj oceni delo vlade v času gospodarske krize. Glede na to, da Pahor že sam dela rekonstrukcijo, bi bila ocena in predvsem javno mnenje povsem v Janševo korist.

Popravnega izpita, Borut Pahor, niste opravili!

2009-09-22T08:01:00.004+02:00

Generalni sekretar vlade, Milan Cvikl, bo moral na zagovor k svojemu šefu Borutu takoj ko se vrne iz poročnega potovanja. Zagovarjati bo moral svoj predlog za imenovanje Aleša Guliča na mesto urada za verske skupnosti. Predlog bo moral dobro pojasniti, pravi Borut. (vir: Finance)

Oprosti dragi Borut. Ampak ali ni pravi čas za pojasnjevanje predlogov, za dodatne obrazložitve, PREDEN se predlog potrdi. In tale predlog se je potrdil na vladi. Ja. Vladi. Tisti vladi, ki jo vodiš ti, dragi Borut. Guliča ni imenovala vlada v Vatikanu, ali Zagrebu. Guliča je imenovala tvoja vlada. Zato je bil pravi čas za dodatna pojasnila preden ste ga potrdili.

Po potrditvi pa lahko le zahtevaš pojasnjevanje zakaj je bil potrjen. Malce je sicer nerodno, če si ga potrdil sam. Ampak ne dvomim da je Borut sposoben tudi tega. Da sam sebe pokliče na zagovor in ga celo uspešno opravi.

Skoraj leto je že tega, natančneje 7.12.2008 sem na tem blogu zapisal:

Upam, da je Pahor Cviklu vsaj direktno povedal da je bilo to prvič in zadnjič, da si je privioščil kaj takšnega, da se je potem moral on opravičevati v javnosti. In da mu je to povedal tako, da Cvikl cel vikend ni spal. Namreč popolnoma nič narobe ne bi bilo, če bi Pahor odreagiral drugače. Sforsiral preklic Logarjeve razrešitve, saj očitno ni bil ravno pri stvari ko so jo sprejeli, Cvikla pa nogiral. Res pa si slednje vlada na samem začetku svoje poti težko privošči. Zato razumem Pahorja, da se je odločil za javno bolj milo, upam pa da v ozadju precej bolj ostro taktiko.

Povezano je bilo na razrešitev g. Logarja, z mesta direktorja vladnega urada za informiranje, ki ga je predlagal (kakšno presenečenje) Cvikl, vlada potrdila, Pahor pa se je spet (kakšno presenečenje) post festum nad tem zamislil. Glede na to, da je Cvikl znova le poklican na zagovor, Borut takrat ni bil dovolj jasen.

Dragi Borut! Popravnega izpita nisi opravil. Ponavadi bi ta stavek vseboval tudi "žal". Ampak zakaj bi se sprenevedali.

Kapital in delavec sta prijatelja

2009-09-21T21:26:00.004+02:00

Zadnjič sem poslušal, mislim da je bilo v Studiu ob 17ih, eno razpravo o ekonomiji in trenutni krizno-recesijski situaciji. In eden od udeležencev, mislim da je bil univerzitetni profesor družboslovne smeri, je izjavil, da "vso dodano vrednost ustvarijo delavci". In potem napeljal misel na to, da potemtakem vsa dodan avrednost pripada delavcem. Zavzemal se je skratka za drugačno delitev dohodka.

Verjetno ne bom preveč usekal mimo, če bom domneval, da je profesor nekoč prebiral Kardelja. In srečal tudi njegovo misel, s katero so nas pitali v 7. razredu osnovne šole pri DMVju (Družbeno Moralna Vzgoja) ali pa je bil morda STM v srednji šoli (Samoupravljanje s Temelji Marksizma). Kardelj je trdil, da je svinčnik (ali karkoli drugega pač) vredno toliko, kolikor je vanj vloženega človeškega dela.

Sliši se podobno, pa vendarle je naš profesor pozabil na eno majhno podrobnost. Kardelj se pri svoji oceni ni ustavil samo v zadnjem obratu. Nop. V vrednosti svinčnika je zajeto tudi delo, ki ga je za ta svinčnik vložil gozdar, ki je podrl drevo iz katerega je nastal svinčnik. Vključeno je tudi delo tistega, ki je naredil šilček, in tistega, ki ga je nabrusil, da ga lahko na koncu ošilijo.

In zato, da je delavec lahko ošilil svinčnik in opravil svoje delo, mu je nekdo moral zagotoviti šilček, smreko, mizo, ogrevanje in še marsikaj. In tako se dodana vrednost porazdeli. Del gre za njegovo plačo, ostalo pa pokasira kapitalist, ki je seveda pred tem plačal vse ostalo (ali pa bo plačal kasneje).

Seveda bi vse lahko potekalo tudi brez kapitalista. Gozdar poseka, kar je kmet pridelal. Lesar razžaga. Prevoznik odpelje. itd... prodajalka proda. In dobi denar. In sedaj gre denar nazaj, do vseh vpletenih in vsak dobi sorazmerni delež. Ali si kdo upa napovedati, kakšen je delež gozdarja? In kakšen kmeta? In kakšen tistega livarja, ki je naredil prvo fazo šilčka?

Verjetno bi izgledalo podobno, kot ko se na osnovi učiteljskih plač bunijo zdravniki, na osnovi njihovih sodniki, pa spet učitelji. Aja, pa denarja sploh ne bi potrebovali. Saj bi lahko prodajalka svinčnik enostavno zamenjala za dve jajci. Pa bi potem naredili omleto in si jo razdelili, ali kako?

Zato se je pa razvila ekonomija, ki optimizira to pot. In tako gozdar pove kakšna je njegova cena. In če so komu zdi sprejemljiva, koristi njegove storitve. In enako vsi ostali. In se potem nek kmet odloči, da pa on ne bi več lesa prodajal, in proda svoj gozd, ter izkupiček nameni v "kapital". S katerim kupuje storitve drugih, prevzame tako izdelane izdelke, in jih proda. In s tem svojim delom in tveganjem upa da doseže neko razliko.

Kapital torej dejansko omogoča delavcem da delajo. Brez kapitala bi delali pač le za hrano. Ker bi sistem bil tako neučinkovit, da kaj več sploh ne bi bilo možno. Zato pa so fevdalci v srednjem veku pobrali le 10% davkov, dandanes pa nam poberejo nekajkrat več.

Kapital delavcem omogoča, da pomagajo ustvariti večjo dodano vrednost, kot bi jo brez njega. Ja, lahko debatiramo o tem, ali potem dobijo pošten delež ali ne, ampak brez da upoštevamo tudi delo vseh ostalih, ki pride v končni izdelek skozi vpliv kapitala pa slika ne bo in ne more biti poštena.

Pogajanja po Pahorjansko

2009-09-12T08:30:00.003+02:00

"Hrvaša mora umakniti sporne dokumente. Nihova izjava, da le te ne prejudicirajo meje in ne bodo uporabljeni v postopkih končnega določanja meje ni dovolj".

Stališče, ki ima nek smisel. Dokler so dokumenti interne narave, recimo pravilnik o ribogojstvu, ki recimo vsebuje zemljevid kjer velja ali ukaz o varovanju morja z začrtanimi mejami, sta pač interna. Zavezujoča za hrvaške pravne in fizične osebe, ostali pa se lahko mirno požvižgamo na njih (dokler seveda nismo na hrvaškem). Ko pa so te dokumenti enkrat sprejet v postopke v EU pa postanejo precej pomembnejši. Od takrat dalje se Slovenija enostavno strinja z njimi, sploh če se zadovolji z "izjavo o neuporabi".

Seveda takšni dokumenti ne določajo meje. Ampak njihovega pomena jim ne more zanikati nihče. In ni ga arbitra, na katerega to, da neka država na nekem področju zadeve ureja, druga jih pa ne, ne bi prisodil točk za lastništvo prvemu. In Slovenija ima v lastni zakonodaji predpise o služnosti ipd... Če dovolj časa nekaj uporabljaš, in nihče ne protestira, ti tisto pripada.

Skratka, če so Hrvati neko ozemlje uporabljali, imeli na njem urejeno zakonodajo, imajo v vidiku slovenske zakonodaje moralne pravice do tistega ozemlja. Pika. Pa naj kdorkoli izjavi karkoli. Saj arbiter bo na koncu rekel, da on pa tistega dokumenta ni upošteval. Seveda ga ni formalno, je pa se z njim okužil. In težko ga je sodniku ne kazati, če je del pristopnega paketa Hrvaške. Zato bi moral ven.

Po dolgotrajnih, napornih in tajnih pogajanjih, kjer je Pahor vložil vso svojo energijo je na koncu izpogajal:

"Hrvaša ne rabi umakniti spornih dokumente. Nihova izjava, da le te ne prejudicirajo meje in ne bodo uporabljeni v postopkih končnega določanja meje je dovolj".

Takega pogajalca bi si želel vsak. Ok, 4000 EUR je res preveč za ta avto. Dejte 4500 EUR pa vzamem avtoradijo ven, pa ga odpeljete, velja? Velja!

Da ne bo pomote. Sanja se mi ne, kaj dejansko piše v spornih dokumentih. Le to je tajno. Iz namigov lahko le sklepamo kaj se tam skriva. Ampak država in njen predsednik vlade, ki najprej trdi eno, nato pa ploščo obrne, ki se mu najprej zdi nekaj nesprejemljivo, nato pa gre na photo shooting po tem ko zadeva postane sprejemljiva, naj gre za manekena. Tam bo imel photo shootinga kolikor bo hotel. Pa ne v deževni mračni Ljubljani. Peljali ga bodo na kakšne lepše sončne kraje. In se ne bo rabil slikati z belolasimi damami, ampak z zagorelimi mladenkami. Pahor - razmisli! Sedaj še lahko dobiš takšno ponudbo, čez par let te ne bo povohal nihče več.

PS: Pa vsaj toliko dedca naj bo, da vrže tisto podlasico iz MZZ ven, ki samo čaka kdaj mu zarine nož v hrbet. Glede na včerajšnjo izjavo, se komot lahko zgodi, da Janša že pripravlja vladno krizo. Čas je kar pravi. Napovedana znižanja plač in pokojnin postavljata javno mnenje stran od vlade, dogovor s hrvati pa je lahko tista končna vžigalna vrvica. Janša je dober taktik, vprašanje, če bo dobil boljšo priložnost.

Slovenski cehovski sistem

2009-08-26T16:43:00.003+02:00

Kako se določa cena storitev države oz. njenih podaljškov? Se pravi storitev, ki so javnega značaja, kjer ima država monopol. Recimo izdaja osebne izkaznice, potnega lista ali pa komunalne opremljenosti zemljišča in nenazadnje uporabe javne infrastrukture kot so ceste in avtoceste.

Pričakoval bi, da gre za stroškovno ovrednostenje. Da se izračuna kolikšnja je lastna cena storitve. In pri tem se še kaj subvencionira na način da se kakšni stroški ne vključijo v izračun cene. Potem se pa ta cena na takšen ali drugačen način prenese na uporabnike.

Ampak dogovor vlade z avtoprevozniki, kaže da temu ni tako. Da se cena enostavno določi na pogajanji s cehi. Če je vlada imela za prejšnjo ceno neko resno utemeljitev, potem nima kaj sreminjati cene. Se pravi je verjetno prej ni imela, in je nima niti sedaj. Ali pa gre za raztegljive izračune. Kjer je rezultat odvisen od trenutne vlade in pritiska. Gre torej za ceno čez palec. Tako kot so se vinjete uvedle brez, da bi se realno pogledalo ali se pokrivajo dejanski stroški.

Kar v bistvu pomeni subvencioniranje rabe avtocest s strani vseh davkoplačevalcev, ali pa vsaj ostalih uporabnikov. Vlada je pod pritiski enega ceha pristala na izboljšanje njihovega položaja napram drugim.

Ali ne bi bil počasi že čas, da bi vlada začela delati tako kot je prav, ne pa tako kot želi posamezen ceh? Cehi so bili namreč aktualni v srednjem veku.

Sicer pa je to le en kamenček v slovenskem mozaiku, ki vedno znova kaže kako smo država kjer si politiki kupujejo volilne glasove s tem da ustrežejo sedaj eni sedaj pa drugi interesni skupini.

Ocena slovenskega gradualizma - Janez Šušteršič

2009-08-10T08:17:00.003+02:00

L I B E R T A R E C priporoča ogled predavanja dr. Janeza Šušteršiča.

Lahko si ga ogledate na spletni strani rtvslo.si.

Par povzetkov:

- elita se je pripravila na tranzicijo

- postopek privatizacije je bil tako zapleten, da ni vzpostavil neke učinkovite lastniške strukture ampak bolj pat pozicijo (ki pa se je potem začela vzpostavljati v sekundarni fazi)

- ... da se je ohranjalo delovno intenzivna podjetja, ki pa niso bila več produktivna

- še leta 2001 smo imeli zakonsko zagotovljen monopol na telekomunikacijskem trgu zato da se pripravijo na konkurenco

- sistem se ohranja tako dolgo, navkljub njegovi neučinkovitosti, ker ustreza ključnim udeležencem na ekonomsko-političnem trgu.

- takšen sistem se je financiral ... iz mahinacij z državno lastnino preko paradržavnih skladov ...

- ... recesija je povzročila da doživljajo nekateri starejši ekonomisti drugo mladost ...

Se splača poslušati, če vsaj malo dvomite v to, da morda pa res ne veste že vsega.

Kdo je Janez Šušteršič?

Dr. Janez Šušteršič je izredni profesor za ekonomsko politiko in ekonomiko evropske integracije na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za management Koper. Je tudi profesor na zasebnih Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in na Mednarodni fakulteti za poslovne in družbene študije v Celju.

Bil je direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) med leti 2001 in 2007. Bil je tudi podpredsednik Odbora za reforme in nacionalni koordinator za Lizbonsko strategijo. OD 2005 do 2007 je bil podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin).

Netransparentna državna pomoč Muri

2009-08-04T18:45:00.002+02:00

SOD je Muri zagotovil denar za plače. Seveda je za pričakovati, da bo država Muri prisokočila na pomoč, če za celostno rešitev problema nima niti ene same idejice. Ni mi pa jasno zakaj se to počne netransparentno preko SODa.

Da je akcija usklajena z vlado verjento ni dvomov. Zakaj pa vlada ne pomaga delavcem direkt ampak preko SODa in Mure pa ve le ona sama.

Kaj je v tem spornega? Recimo da mura s to pomočjo mirno preživi kakšen mesec ali dva, vmes se pa najde kakšen Waren Buffet in Muro odkupi od lastnikov ter postavi na nogo. Ostali lastniki se bi ob tem seveda le prešerno smejali. SOD kot 12,2% lastnik financira rešitev, nato pa si vsi lastniki razdelijo kupnino. Pa kaj bi lepšega? Žal pa so to sladke sanje. Waren Buffet ima kaj pametnejšega počet, kot da bi se potem kregal z našimi birokrati. Sploh pa ameriški kapital v Sloveniji ni zaželjen. Ker je baje krvav.

Drugi problem pa je, da ima SOD svoje obveznosti. Ima jasno opredeljene naloge. In vprašanje, če je med njimi financiranje visoko tveganih naložb, kar Mura v tem trenutku je. Če mora SOD po nalogu vlade pomagati podjetjem, potem ne bo nič čudnega, če svojih obveznosti več ne bo mogla izpolnjevati. In jih bo kril proračun. In s tem gre za financiranje Mure iz proračuna. Posredno. Res ne vem zakaj ne počnejo tega transparentno, se pravi direkt iz proračuna.

Če vse to počnejo zaradi pravil EU naj jih malce razočaram. EU revizorji niso priplavali po župi in takšne obvoznice brez skrbi vidijo. Res pa v teh kriznih časih, ko vse države nekako pomagajo, ne bodo tako strogi. In bi verjento še lažje tolerirali bolj transparetne načine.

Pahor si očitno ne upa reči bobu bob in kar naprej išče neke podmizne rešitve. Ampak je že tako, da trupla vedno priplavajo na površje. In takrat smrdijo še precej bolj.

Socialistično skrpucalo o Muri v Sobotni prilogi

2009-08-01T20:58:00.004+02:00

Resnično mi ni jasno, kakšen namen je imel urednik Sobotne priloge da je objavil tole skrpucalo izpod peresa Gojka Staniča.

Seveda se v tem trenutku veliko čuti poklicanih da rešijo problem Mure. Nekateri z kvazi projekti, kot recimo Pečečnik, drugi pa s svojimi po njihovem mnenju vsekakor briljantnimi idejami. Poglejmo podrobneje.

Po začetnem opisu lastninjenja, in hvaljenju modela, ki ga je avtor očitno zagovarjal v času lastninjena, avtor kar počez oceni, da je država s podržavljanjem in izvozno politiko povzročila Muri škodo in da naj to SOD poplača. Kaj bi se ukvarjali z izračuni, koliko je te škode. SOD naj plača zaostale terjhatve in obveznosti pa smo si bot. Odlično.

Zaposleni naj izvolijo vodstvo (predlagam da kar kakšnega sindikalnega voditelja ali ap delavskega direktorja iz Slovenskih železnic). Izbrani voditelj pa naj vso plačo, ki presega eksistenčni minimum nameni vodenju podjetja. Pa verjetno tudi odgovarja s vsem svojim premoženjem. Pravljice za otroke. Kot prvo bo Mura verjetno imela konflikt z delavci, ker jih bo pač veliko brez dela. In v takšni točki pričakovati oz. zahtevati od delavcev da si izberejo svojega rablja? Kaj če bi jim še sol na rano posipali. Mura rabi dobro vodstvo. Takšne, ki znajo delati, ki so v življenju že kaj dosegli, si že kaj zaslužili. In zakaj bi takšen uspešen direktor sprejel tveganje, da izgubi vse svoje premoženje? Takšno tveganje bo sprejel le nekdo, ki v bistvu nič ne tvega. Pri takšnih ljudeh tudi ne moremo govoriti o plači za eksistenčni minimum. Oni ga imajo tudi brez plače. Idealen za Muro bi bil recimo Waren Buffet. On je namreč ravno z tekstilno tovarno obogatel. In je na začetku imel precej mizerno plačo. Po enih podatkih 1$ na leto. Je pa imel kapitalske prihodke iz drugih naložb.

Višek pa Gojko doseže v povratku v brigadirske čase odrekanja in žrtvovanja. Ne morem drugače kot da to citiram:
Velika prednost Mure je vrhunska kakovost šivanja šivilj, ki delajo sredi Evrope in lahko začasno preživijo tudi z ekstremno nizkimi prejemki. Minimum plač je sposobnost plačevanja položnic in kreditov, preostale prejemke si bodo morali zaposleni začasno urejati iz drugih virov ali iz državne pomoči ogroženih družin. Hrano si zaposleni lahko preskrbijo doma in so zato lahko dolgoročno konkurenčni drugim evropskim delavcem.

Hm. HM! A je treba še kaj dodati? Ali niso šivilje in ostali delavci že dovolj pretrpeli? Ali si ne zaslužijo programa, kjer ne bodo spet oni (edini), ki se morajo odrekati in žrtvovati. Pišuka! Projekt ki ne zmore delavkam zagotoviti spodobne plače za daljše obdobje ni vreden pol kozarca mrzle vode. Bolje da se likvidira, delavkam zagotovi odpravnina in nadomestilo za brezposlenost, potem pa lahko na ostankih vzniknejo nova podjetja.

Naš veliki socialistični mislec seveda ponudi rešite tudi na prodajni strani. Internet je rešitev. Pa invalidi. Pa eko. Pa majhne trgovine brez zalog na elitnih lokacijah. Pa kaj še? V bistvu z idejami ni nič narobe. Samo da so bolj kot za tekstilnega kolosa primerne za majhna podjetja, financirana s strani tveganega kapitala. Internetna prodaja (Gojko pač ne razume, da se da človeka zmeriti tudi na daljavo) oblačil bo gotovo imela svojo prihodnost, oziroma je že med nami. Ampak takšen projekt ne more rešiti Mure. Ker bistvo takšnega projekta ni v šiviljah, ampak čisto drugje. In če je takšen projekt lahko uspešen z Muro, bo uspešen tudi s še cenejšimi šiviljami v Bosni, Kitajskem ali Maroku. Tam je namreč konkurenca šiviljam iz Mure. Razni trni prijemi jim lahko dajo nekaj dela za kratek čas, ampak na dolgi rok pa morajo biti bolj produktivne kot je njihova konkurenca na področju, ki ga opravljajo. To pa je šivanje oblačil.

Še veliko cvetk se bi našlo, ampak nima smisla. Na ta način se Mure ne da rešiti. Država naj transparentno ponudi Muro v odkup slupaj z vsemi njenimi obveznostmi vred. Ponudniki naj se zavežejo, ne da bodo ohranjali delovna mesta, ampak da bodo vsem zaposlenim bodisi redno dajali plačo, ali pa jim izplačali odpravnino. In to naj podkrepijo s 10kratno bančno garancijo. In v svoji ponudbi navedejo ceno, pozitivno ali negativno. Če najboljši ponudnik presega likvidacijsko vrednost potem ni dvomov, če ne, potem se gre pač v likvidacijo. Najmanj kar delavke potrebujejo sedaj so razne pravljice za lahko noč, ki le podaljšujejo agonijo, dajejo lažno upanje in predvsem služijo kot dimna zavesa tako za podmizno trgovanje kot tudi nedelo vlade.

Kdo pa je avtor v sobodni prilogi:
Gojko Stanič, slovenski politik, marksist, publicist in pedagog, * 15. maj 1940, Ljubljana.

Dr. Gojko Stanič je bil dolgoletni predavatelj marksizma na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Je ustanovitelj in predsednik slovenskega Instituta za delničarstvo.

No, pol mu lahko mirno oprostim. Saj kaj drugega od marksista pač ni za pričakovati.

Hiperregulacija na primeru Janševe poroke

2009-07-30T18:03:00.003+02:00

Si predstavljate, da niste ravno med premožnejšimi, in pri organizaciji lastne poroke, ne smete aktivirati tet za peko peciva, stricev za prevoz, soseda za sodček rujnega, sosedov da posodijo stole in mize in pa prijateljev, da malce popazijo, če bi ga kdo preveč popil.

Točno to, nam sporočajo naši vrli preiskovalci, ki preverjajo, kako je Janša na svoji poroki imel organizirano varovanje, oziroma, če ga je sploh imel organiziranega.

Da smo si na jasnem. Če imamo v Sloveniji res takšno zakonodajo, da prepoveduje angažiranje, kot sem ga opisal v prvi točki, potem je Janša oz. poslanci na splošno, prvi, ki se mora te zakonodaje držati. In če je to kršil, naj gre. Če je. Meni se ne da preverjati, ali so bili poslanci res kdaj toliko neumni, da so sprejeli kaj takšnega.

Me pa ne bi čudilo. V Sloveniji je namreč prisotna hiperregulacija na več področjih. Recimo to, da bi zgradil spodobno stanovanjsko hišo s pomočjo širše žlahhte, kot je bil običaj včasih, sedaj več ni mogoče. Gradbeni lobi je pač uspel zlobirati da temu tako ni več, in da je treba dati cesarju kar je cesarjevega in gradbeniku kar je gradbenega. Kako to vpliva na možnost dostopa do stanovanj mladim, pa je verjento vsem jasno.

In podobnih primerov je še veliko. Recimo avtoprevozniki. Sami so si želeli predpisati neke depozite. Jasno, z namenom da omejijo vstop na trg novim ponudnikom, in sami obdržijo doseženo pozicijo. Čisti kartelizem. Tega jim na srečo ni uspelo sforsirati, so pa uspeli z licencami. Kar znova omejuje vstop v panogo.

In vse to je seveda zlobirano z namenom zaščite in v interesu malega državljana. My ASS! Lobiji točno vedo kaj je čigav interes. In za kaj lobirajo. In lahko ste prepričani, da državljani v veliki večini lobistov nimamo.

Slovenski nacionalni interes po par letih

2009-07-30T17:52:00.002+02:00

Se še spomnite največje bitke Slovenskega nacionalnega interesa? Ali naj Pivovarno Union kupi tujec, Interbrew, ali ne. Na okope se je takrat postavila praktično celotna politika. Tujega nočemo, svojega NE DAMO!

Zgodba se je razpletla nacionalno interesno. Pivovarno Union je kupila Pivovarna Laško. Tudi ob nacionalno interesni pomoči naših nacionalnih bank.

Pivovarna Laško je nadaljevala svojo nacionalno interesno ekspanzijo, tudi oz. predvsem ob pomoči politike. Mercator, mediji, ....

Te dni se dogajajo finančni premiki, kjer kaže da bo Italiansko podjetje postalo pomemben, če ne celo večinski lastnik Pivovarne Laško (preko Šrotove lastniške verige).

TO je realnost Slovenskega nacionalnega interesa! Na TO pomislite vsakič, ko se bo kakšen politik bahal z nacioanalnim interesom. Omemba nacionalnega interesa pomeni le osebne interese posameznika, ki si jih ne upa javno predstaviti kot osebne interese. Zato se skriva za "nacionalnim".

Pečečnik ne bo rešil Mure

2009-07-30T12:52:00.002+02:00

Pred tem je sklenil, da tudi steklarne ne bo reševal. V teh zgodbah so v medije pricurljale le skope informacije, tako da lahko le sklepamo kakšen posel je bil v igri. Ampak iz znanega lahko sklepam da v stilu Pečečnik (njegovo podjetje) da nekaj denarja, nekaj primakne še država, obvladujoč lastnik pa postane jasno Pečečnik (oz. njegovo podjetje).

Nič me ne bi motilo, če bi Pečečnik v to zgodbo šel. Me pa zelo moti, da se vse dogaja zelo netransparentno. Občutek imam, da se vse dogaja na individualni ravni. Država ni razpisala razpisa za prodajO. Kar pomeni, a ni nobene garancije, da bi v primeru, če bi se posel sklenil, bil le ta res najugodnejši možni za državo (beri davkoplačevalski denar).

Država se bi morala zavedati, da podjetnik kot je Pečečnik (in v tem primeru ni nobena izjema) gleda svoje ekonomske koristi, in bo posel sklenil le, če bo ponudba dobra oz. odlična. Ampak dobro ponudbo bi bil pripravljen skleniti marsikdo. Zakaj torej ne gre država s svojo ponudbo ven javno, transparentno? Zakaj podmizne igrice?

Ok, Pečečnik se je umaknil. Ali bo država opravila popravni izpit ali pa bo podmizno mutila naprej?

Transparentno delo vlade

2009-07-02T16:14:00.001+02:00

Čestitke Slovenski vladi za resnično transparentno delo.

http://www.radiohit.si/si/novice/11510/default.html

Irma: Smo na točki, kjer lastnega sklepa ne bomo realizirali.

Pahor: Psssssst

...

Ali je ZDA pravna država? Kaj pa Slovenija?

2009-06-30T08:12:00.004+02:00

Bernardu Madoffu je sodišče prisodilo 150 let zapora (slovenski mediji o tem). Za 65 miljard dolarjev pridobljenih po nezakoniti poti. Proti njemu je vloženih za več kot 170 miljard tožbenih zahtevkov, pemoženje so mu že zasegli, in to tudi nepremičnine, ki jih je prepisal na svojo ženo, da bi se izognil rubežu.

Madoffa so aretirali 11. decembra lani. Se pravi pred cirka pol leta.

To pomeni, da Madoffu ni bila omogočena čisto osnovna pravica, ki pripada vsakemu obtožencu v Sloveniji, še posebej pa tistim za gospodarski kriminal. Pravica, da se sodni postopek vleče tako dolgo, da se vmes nanj pozabi, da se najdejo nove in nove pravne luknje, da se lahko pritiska na tožilce ali/in sodnike. Pravica, da v vmesnem času obdolženi poskrije, izniči ali pokumzumira prigrabljeno premoženje.

Kdaj bodo ZDA postale normalna pravna država, kjer bodo inovativni gospodarstveniki imeli plodno zemljo za svoje domislice?

PS: današnji cukrčki: NLB, Istrabenz, SCT

Vroča zima se nam obeta

2009-06-19T22:22:00.005+02:00

Pred tedni je prišla na plano novica, da je slovenija tudi uradno v recesiji. Po tem, ko se je recesija valila naokoli že več mesecev ta novica jasno ni vzbudila velikih odzivov. Nekako smo se na recesijo že navadili, in resnici na ljubo, večina je v svojih denarnicah (še) ni občutila.

Še najboljši komentar na ukrepe vlade se glasi: "katere ukrepe?". No, bodimo malce bolj milostni in priznajmo, da je vlada odreagirala z nižanjem plač javnih uslubencev za cirka 5%, da ima neke programe subvencioniranja čakanja na delo, in da daje neko miloščino ob nižanju tedenskih findov delovnih ur. Tudi bankam pomagajo. Čeprav ob tem ne smemo spregledati "Medtem ko se plače v javnem sektorju povečujejo za več kot šest odstotkov, pa v zasebnem sektorju trenutno rastejo po 0,1-odstotni stopnjii. (vir)"

Ampak poglejmo malce natančnejše te podatke o uradnem vstopu v recesiju:

BDP nižji za 4%. Izvoz nižji za 8.6%. Proizvodnje dejavnosti -20%, gradbeništvo -13%. Medletni BDP pa cirka 8.5% nižji.

Če ima podjetje dobiček v višini 10% prihodkov (tipično še veliko manj), in če jim prihodki upadejo za več kot 10%, pomeni da dobička ne bo. Ali ap bo močno okrnjen. Seveda podjetja na upad prihodkov reagirajo tudi z nižanjem stroškov, ampak stroški so tipično precej manj fleksibilni. Tako lahko mirno zaključimo, da bodo dobički podjetij letos precej nižji. Seveda bodo nekateri imeli celo večje, večina manjše, veliko pa jh bo zabredlo v izgubo.

In, če je nižanje dobičkov kapitalistov nekaj, čemur v takšni socialno usmerjeni državi kot je Slovneija lahko le ploskamo, ostaja neizpodbitno dejstvo. Brez dobička, ni tudi davka od dobička. Niji dobički, nižji prihodki države. Davek od dobička predstavlja cirka 15% proračunskih virov. Ob 50% upadu to pomeni 7,5% manjše prihodke proračuna.

Nekoliko manjši bo vpliv zmanjšanja dohodnine, ki v proračun prispeva približno enako. Zmanjšanje bo predvsem na račun nižje zaposlenosti (več brezposlenih, ki višajo stroške b nižanju davkov) pa tudi nižjih izplačil, tako rednih kot izrednih. Iz enakih razlogov bodo nižji tudi prilivi v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki bosta tako potrebovali injekcije iz proračuna.

Na strani prilivov bo torej učiten upad. Na strani odlivov so za enkrat s strani vlade vidne predvsem dodatne obveznosti (subvencioniranje čakanja na delo recimo). To vodi v višanje proračunskega primankljaja, ki vodi v dodatno zadolževanje, kar pa viša proračunske odhodke v naslednjih letih.

Vlada si kakšnega večjega varčevanja ne upa izvesti. Dobro namreč ve, da če sama zaveže mošnjiček, bo to okrepilo recesijska gibanja. Zaradi pomanjkljivih reform v preteklih letih, je namreč proračunska poraba izjemno velika, s tem pa ima izjemno velik vpliv na gospodarstvo.

Varčevanje pri plačah v javnem sektorju so 1x izvedli. Drugič, si verjetno ne bodo upali. Pri pokojninah, pa si ne bodo upali niti prvič.

Kaj torej vladi preostane?

Višanje prihodkov je možno praktično le na DDVju. Davka od dobička ne morejo povečati, pa tudi, če bi ga, se to ne bi kaj prida poznalo, ker če ni dobičkov ni davkov. Iz podobnih razlogov ne more niti povečati dohodnine, ker bi s tem višala stroške dela, kar bi vodilo v nove izgube delovnih mest. Ostaneta še DDV in trošarine. Ta dva vira vlada lahko, in jih po moje tudi bo povečala.

In to sta ravno vira, kjer je revež enako obdavčen kot bogati. To je vir, kjer se dražijo osnovne življenske dobrine. In le ta izhod ima vlada, ki si želi nositi pridevnik socialna.

Seveda pa je možno, da si bo vlada pač zatiskala oči, dokler bo šlo. Kar pomeni da bo v kratkem enostavno nelikvidna. Kar pomeni da se bodo začeli podaljševati plačilni roki države, izvozniki bodo čakali dlje na vračilo DDVja. Za redno izplačilo plač in pokojnin, se bo vlada morala nujno dodatno zadolževati pod čedalje slabšimi pogoji. Ne, Slovenija ne bo bankrotirala. Za kaj takšnega smo enostavno prebogati. Bomo pa porinili sebe in svoje otroke v drek, iz katerega vprašanje, če se nam bo v doglednem času uspelo izvleči.

In likvidnostni problemi države, ki se bodo odražali v podaljšanih plačilnih rokih, bodo pri podizvajalcih povzročili finančne težave. Skupaj z višjim DDVjem in trošarinami bo to zelo občutno. In čisto komot se lahko zgodi, da bo konec jeseni počilo. Da se bo tudi Sloveniji zgodil narod. In ne proti kapitalistom in ameriki, kar nekateri vidijo kot glavni razlog za krizo. Ne. Niti proti Janši, ki bi v letih debelih krav lahko kaj privarčeval za slabša leta. Ne. Narod bo vstal proti svoji, socialistično usmerjeni vladi. Ker si bo namesto lepih besed želel kruha. Niti ne belega.

Vesel bom, če sem se v napovedi zmotil. Ampak kakor kaže bo letošnja jesen in zima, dokaj vroča. Šele konec leta, ko se začnejo pripravljati bilance, se bo marsikdo streznil in zresnil, in začel tudi čezmerno zategovati pas.

Mission impossible 4 : Find private Mrkaić

2009-06-19T19:34:00.003+02:00

L I B E R T A R E C na svojem blogu ugotavlja to, čemur se počasi ne upa nasprotovati nihče več. Slovenijo je finančna kriza dočakala nepripravljeno. In v bistvu bomo lahko srečni, če bo tokratna nas udarila toliko, da se bomo streznili.

Na tej točki se namreč strinjam z pokojnim Rugljem, ki je nekoč dejal, da je včasih koga pač potrebno pretepsti, ker brez tega enostavno ni pripravljen poslušati, kaj šele zdraviti se.

... sestavi elitno enoto slovenske vojske, kot je še ni bilo. Vanjo kadrira naboljše od najboljših. Tiste, ki so nam tako zvesti, da ne bi razmišljali niti sekunde ko bi bilo treba za domovino dati živlljenje. Zadnje rezerve porabi za nakup najsodobnejše vojaške opreme, do katere imamo kot članica NATA dostop. In jih pošlje v Washington z najpomembnejšo nalogo v naši zgodovini -

da najdejo Mića Mrkaića in ga -če je treba- s silo pripeljejo nazaj v Slovenijo.

Vsekakor pa je bolj kot Mićo v Sloveniji potrebno da krizo res toliko občutimo, da se večine ne bo več dalo peljati za nos z raznimi relativno nepomembnimi aferami in pravljicami.

Lukšičeve velike zgodbe

2009-06-17T16:33:00.002+02:00

V sobotni prilogi Dela je intervju z ministrom Lukšičem. Eden od zanimivih poudarkov v intervjuju je vsekakor ideja VELIKE ZGODBE. Le veliki projekti lahko aktivirajo najboljše ljudi. In bi lahko bili tista tako iskana pot iz recesije.

Ljubitelj velikih zgodb je (bil) tudi Janez Janša. Umetni otok in kaj je še podobnih (predvolilnih) idej, ki jih je lansiral.

Definitivno velke zgodbe lahko pomagajo k homogenizaciji tako naroda, kot njegovih elit. V senci velikih zgodb so ljudje pripravljeni pozabiti na svoje potrebe in se posvetiti uresničevanju velikih zgodb. Kar lepo kaže zgodovina. Tretji rajh je bila velika zgodba - verjetno najbolj črna v zgodovini. Podobna velika zgodba je bilo iskanje poti v Indijo. Ali, če vzamemo kaj zgodovinsko bližjega je to "Človek na luno".

Če pa pogledamo bolj recesijsko, je najbolj znana velika zgodba ameriški "New deal". Bolj domače pa bi lahko bile tudi delovne brigade, ki se jih verjetno marsikateri tukaj prisotni z veseljem spominja.

Kaj od te bogate izbire je imel Lukšič v mislih?

Ne smemo pa pozabiti še ene velike zgodbe. Ali dveh. Pivovarna Laško in Istrabenz sta tudi veliki zgodbi. Slovenski. Glede na to, da sta v veliki večini financirani s strani bank, ki so pretežno v državni lasti, bi lahko rekli da gre za državne zgodbe.

In kažeta na osnovni problem državnih velikih zgodb, širše gledano pa tudi socializma. Ko uspeš shomogenizirati ljudi za skupen cilj, se odpira možnost da jim na račun kasnejših koristi trenutno plačaš manj. Kar pomeni da za izbrance oz. vladujočo elito ostane več. Danes in sedaj.

Glede na slovenske posebnosti bi zaključil da naj velike zgodbe Lukšič kar lepo obdrži zase.

PS: Glede na to, da je Lukšič minister za šolstvo, bi pa morda sanjanja o velikih (gospodarskih) zgodbah raje upeljal kakšno veliko zgodbo v slovensko šolstvo, ki nujno potrebuje spremembe.

Čestitka Golobiču 2

2009-06-16T22:35:00.002+02:00

Čestitam!

Čestitam za uspešen prenos svojega interesnega področja pod okrilje svojega ministrstva. (vir: 24ur.com).

Seveda se strinjamo, da zadeva ni sporna. Če bi bilo Golobičevo lastništvo Ultre (ki več kot 80% ustvari na domačem trgu, pretežno verjento pri telekomunikacijskih operaterjih v državni lasti (beri Mobitel in Telekom)) kakorkoli sporno, bi tako načelen človek kot je minister Gregor prav gotovo odstopil. Ker pa ni, je očinto vse ok.

Sicer pe že stara ljudska modrost pravi, da volk najbolje ovce čuva. Nobena mu namreč ne pobegne.

Čestitke Gregorju Golobiču

2009-06-12T22:18:00.005+02:00

Minister Gregor ni odstopil. Zakaj sploh bi. Saj ni nikomur nič ukradel. Podobno kot Finance sem tudi sam prepričan, da si je Golobič zaslužil vsak cent, ki ga ima v Ultri. Če si ga še ni, si ga pa še bo. In ravno zato mora ostati minister.

Verjetno tudi ni prav veliko dvomljivcev, ki dvomijo v to, da je zgodba o Ultri prišla na dan točno pred volitvami. Najenostavnejša razlaga pravi, da je to zakuhal Janša kot klasičen predvolilni manever. Zaokrožile pa so tudi govorice, da gre za maščevanje LDS. Kaj pa če je vse skupaj zakuhal kar Golobič sam?

Kakšne bodo posledice te štorije? Nikakršne. Gregor je še naprej minister. In predsednik stranke. Pokesal se je. Ljudstvo mu je že ali pa mu še bo oprostilo. Saj nenazadnje, kaj je pa sploh naredil narobe? Po pravici povedano tudi meni razna novinarska vprašanja, ko recimo kandidate za najprestižnejše funkcije v državi mučijo s šolskimi vprašanji, krepko hodijo na živce. Seveda ni spodobno, pa tudi politično ne modro, takšne zadeve zamolčati, ni pa v nasprotju z zakonom.

In recimo, da bi bili vi na Golobičevem mestu. In bi vedeli, da politični nasprotniki (ali prijatelji) rapolagajo z informacijo o lastništvu v Ultri. Ali bi jo razkrili kadar bi vam ustrezalo, ali bi počakali, da jo razkrijejo vaši politični kolegi, kadar njim paše? In kdaj je boljši čas kot predvolilni čas? Ko se potem mirno lahko braniš s tem, da je vse skupaj le pasja bombica vržena pred volitvami. In potem, če imaš srečo, dobiš na volitvah kazen. Srečo zato, ker morebitni nestolček na EU volitvah za Zares sploh ne bi bil usoden. Prej ga niso imeli, in če ga tudi sedaj ne bi imeli, to ne bi izgledalo kot poraz. Sedaj pa so ga celo dobili. In s tem je Golobičeva politična pokora verjetno manjša kot bi si želel.

Pa še računal je lahko na to, da bi se ta aferica skrila v sicerjšnjih bolj EU temah. Ampak očitno slovenska politična scena tega ni sposobna, zato se je prah dvigoval predvsem ob GG.

Nisem pristaš teorij zarot, in verjamem da je ponavadi najenostavnejša razlaga tista prava. V tem konkretnem primeru je to razlaga z Janšo. Ampak nekako kar ne morem potisniti ob stran razmišljanja, da morda pa je vseeno čas in kraj bitke izbral Golobič.

Nenazanje se meni sploh ne zdi ključen problem to, da je zamolčal javnosti solastništvo. Ampak predvsem utaja davka. Golobič je nekega dne imel lastništvo v Ultra SUM vredno par 1000 EUR. Naslednji dan, brez novega vložka, pa je njegov delež bil vreden precej več. 1000x več. In to je darilo. In od darila se plačajo davki.

In stari pregovor pravi "There is no free lunch". Kdaj in kako bo Golobič plačal svoj delež. Ali pa je morda pravo vprašanje KDO bo plačal. Srčno upam, da bo opozicija sedaj imela odprte oči nad Golobičevim ministrstvom, ki naj bi v kratkem dobilo pod svoje okrilje tudi telekomunikacije. Telekomunikacije oz. z drugimi besedami Mobitel in Telekom. Jup, tisti Mobitel, ki v Ultrini bilanci pomeni kar zajeten delež prihodkov.

Če je Gregor res sam to sprožil, mu lahko le čestitam (in da bom imel vsaj malo zadoščenja si pred tem še pljunem v roko). Malo je tako uspešnih potez v slovenski politiki. Res pa ne verjamem, da je sposoben takšne taktične bistroumnosti.

O Gregorju tudi na blogu brez posebnosti.

Piratske evropske volitve

2009-06-09T21:07:00.003+02:00

Eno od "presenečenj" letošnjih evropski volitev, je prav gotovo Pirate Party, ki je na letošnjih vse evropskih volitvah dobila sedež v EU parlamentu. Dosegla je namreč 7,1% kar je dosežek primerljiv s slovenskim Desusom.

Tolikšen delež glasov lahko verjetno v veliki meri pripišemo neosocializmu, ki smo mu priča v zadnjem času, še posebej po finančnih zlomih in ohlajanju gospodarstva. Stranka namreč izhaja iz tradicije novodobnega piratstva, ki z zagovarjanjem nelegalnega kopiranja, predvsem programske opreme, negira avtorske pravice.

Ker pa so na drugi strani avtorskih pravic predvsem velika podjetja, multinacionalke je takšno piratiziranje hitro sprejeto kot boj proti kapitalu, boj proti največjemu zlu tega planeta, in je tako hitro sprejeto kot družbeno koristno. Ali vsaj simpatično. Tako kot je bil simpatičen Robin Hood.

Po svoje pa je ironično, da je takšna stranka doživela uspeh ravno sedaj, ko bo počasi postalo piratiziranje odveč, oziroma ne bo več mogoče. Software as service se namreč vse bolj uveljavlja. In sčasoma inštalacij programov, kot smo jih poznali, ne bo več. Tudi zato, ker bodo programi vsebovali čedalje več storitev, ki bodo dejansko zahtevali nek remote servis. Recimo Word opremljen z podobnimi zadevami, kot jih pripravlja Zemanta za blogerje. In s takšnimi servisi lahko postane programska oprema čedalje bolj naročniška in manj produktna. In piratiziranje odpade.

Podobno tudi pri igricah, kjer online prinaša še dodatno komponento. Igranje z ali proti ostalim igralcem.

Tako da ima tale piratska stranka morda še priložnost za naslednje volitve, potem pa ji bo počasi rok že potekel. Razen, če se bodo prelevili v kaj drugega. Recimo Marxovo delavsko stranko.

Enaki pred zakonom - znižajmo obdavčitev

2009-06-07T08:49:00.005+02:00

Verjetno se malokdo ne bi strinjal s tem, da je enakopravnost vseh ena temeljnih človekovih pravic pa tudi dolžnosti. Kar pomislite kako se počutite, če stojite v vrsti v trgovini, nato pa pride trgovka, in povabi nekoga za vami, da naj kar stopi k na novo odprti blagajni. Če bi jo samo odprla, in se bi vsi zapodili proti nje z enakimi možnostmi, se nam zdi precej bolj pravično, kot če ima nekdo privilegij da prvi izve za neko priložnost.

In, če je enakopravnost tako velika vrednota, zakaj potem tako veliko ljudi tretira zgodbo delavcev, ki delajo v Avstriji za nepošteno. V Avstriji je nižja obdavčitev, kot v Sloveniji, zato je tudi iz vidika enakopravnosti prav, da razliko doplačajo v Sloveniji. Še bolj pravično bi bilo, da bi v Sloveniji plačali še bistveno več davka kot je razlika, ker pač živijo v Sloveniji in koristijo marsikatero državno ugodnost.

Ampak za politike je doplačilo 10K EUR dohodnine lep primer. Primer, ki se ga da izkoristiti. Namreč večini državljanov se zdi doplačilo dohodnine kot demoklejev meč. In, če ga kdo umakne, bo za to politično nagrajen. Pa čeprav bodo s tem nekateri priviligirani.

Rešitev, da bo volk sit in koza cela je enostavna. Znižajmo obdavčitev, da bo le ta enaka kot je Avstrijska. Saj veste, v Avstriji so obdavčeni toliko, da si lahko privoščijo boljše ceste, boljše in cenejše (v bistvu zastonj) otroško varstvo, šolnin tudi tam ni, sociala pa .... jaz v Gradcum Dunaju, Celovcu nisem videl prav veliko beračev. Ste jih vi?

Gregor je primeren minister, mar ne?

2009-06-04T08:12:00.003+02:00

Ali si predstavljate primernejšega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot je soustvarjalec in soustanovitelj uspešnega visokotehnološkega podjetja? Jaz si ga ne. Ker gre za človeka, ki zna teorijo spreminjati v prakso. Ki mu znanost pomeni nekaj uporabnega ne pa nekaj ekskljuzivno elitističnega. Ki nenazadnje razume in ve, kaj mora biti končni produkt visokega šolstva in znanstvenih inštitutov. Nekaj, kar se lahko uporabi v gospodarski praksi. Kajti le to lahko premika čedalje višjo letvico dodane vrednosti, čez katero skačemo.

Kaj pa je protiutež takšnemu idealnemu ministru. Na njegovem skrajnem koncu, se pravi najmanj primeren kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se nahaja "soustvarjalec" in "soustanovitelj" visokotehnološkega podjetja. To je tipično politik, ki si je za čakanje iz enega političnega stolčka na drugega, ob neuspehu na volitvah, izbral podjetje, ki mu lahko s svojimi političnimi povezavami zrihta kakšen posel. Recimo kakšno sitnico od uvedbe Enotne mestne kartice v Mestni občini Ljubljanski. Sitnica od 5 mio EUR, če sem si prav zapomnil. Za protiuslugo pa jasno poleg trenutnih koristi, še delež v prihodnjih poslih, se pravi lastniški delež.

Takšen človek tudi ni primeren za ministra, ker očitno niti sam ne verjame v napredno tehnologijo. Ampak verjame predvsem v to, da se da preko kao visokotehnoloških projektov črpati državni denar v privat žepe.

Morda delam komu krivico, in se dejansko pod nedolžno masko skriva tehnološki genij. Morda. Rad bi tudi verjel, da je Ultra res toliko visokotehnološko podjetje, da lahko preživi brez politične podpore. Nenazadnje poznam par ljudi, ki dalajo tam, in so strokovnjaki. In delajo dobro. Odlično. Zanimivo je tudi, da največji lastnik spornega podjetja, ki je verjetno tudi najmlajši, se v javnosti pojavlja NE. Ker se mu ni treba. Ker se kot pravi visokotehnološki strokovnjak predvsem dobro počuti v ustvarjanju ne pa v nastopanju.

Vprašanje je tudi zakaj podjetje na Nizozemskem? Samo davčni vidik? Ali tudi to, da je pač s tem težje odkriti lastnike. Ali še kaj tretjega.

Ali naj Golobič odstopi? Verjetno bi bilo najbolje da odstopi s vseh svojih stolčkov. Tako tistega iz Ultre, kot ministrskega pa tudi kot predsednik Zaresa. Težko verjeti. Golobiču se je videlo, kako ga je par let odrinjenosti iz politike bolelo, s kakšnim žarom se je vrnil. In kdor mu to sedaj odvzame (čeprav si je odvzel sam), bo veliko tvegal. Najmanj lasten stolček.

Koliko so evropske volitve sploh evropske?

2009-06-02T21:13:00.002+02:00

Če primerjamo kampanijo za državnozborske volitve in sedanje za evropski parlament, praktično ni opaziti razlike. No, morda so bile državozborske res malenkost bolj konkretne, ker se za evropske pač ne spodobi obljubljati novih cest, čeprav ironično, še največ novih (avto)cest dobimo ravno zaradi EU denarja.

Sicer pa iste face. Isti predvidljivi nastopi. Isti dolgčas.

Še najbolj evropsko v tem cirkusu izpade nek gospodi Čurić ali Čirić ali nekaj podobnega. On vsaj s svojim imenom in priimkom daje tem volitvam nekoliko internacionalni pridih, čeravno očitno izhaja iz krajev, ki še niso deli EU.

Od strank pa svojo navezavo na svojo evropsko nadstranko še najbolj poudarjajo Mladi. Logično. Saj kaj boljšega o sebi, kot to da so člani neke nadstranke niti nimajo za povedati. Lepo bi bilo, če bi se enkrat odločili in rekli bobu bob, sebi pa Zeleni. Če se že imajo za pripadnike EU zelenih. Sicer bi bili tako tretji zeleni v Sloveniji, ampak morda bi jim pa uspelo, to kar obem drugim skreganim ne uspe. Združiti zelene, in si odrezati svoj delež politične pogače, ki je recimo v Avstriji pa tudi Nemčiji kar očiten.

Sicer pa je EU še mlada, in ji to, da so volitve še vedno predvsem lokalnega značaja, brez pravih globalnih list in strank ne gre zameriti. Vprašanje tudi, če bo sploh kdaj prišlo do tega. Osebno bi si tega želel. Ni namreč to, da lahko Slovenci volimo Slovenske EU poslance tisto kar nas definira kot nacijo. Pomembno je samospoštovanje in to da se sami priznavamo kot nacijo. In ko se tega enkrat zavedamo, lahko tudi popolnoma razsodno odločamo, ali je res npr. Petrle tisti, ki bo najbolje zastopal naše interese, ali pa je kakšen nemški ali finski kandidat bolj razgledan, bolj odločen in bolj stanoviten da mu zaupamo to poslanstvo.

Vseobsežna matrica

2009-05-30T11:11:00.005+02:00

Politični komentator Radia Študent za oddajo Terminal v svojem prispevku prvi del namenja opisovanju matrice, s katero bojda kapitalistične elite futrajo obsoječi svet z namenom obdržati ljudi mirne, pridne in delovne. Z namenom da se ljudje akivizirajo na njim všečen način, to pa je pridno delati in z rezultati tega dela zadovoljevati potrebe, ki jih ta ista matrica ustvarja. Skratka naj se krog potrošnje vrti, ker v tem lovišču kapitala elita molze svoje krave.

Komentator opazi in poveličuje razne nemire, ki so se porodili v zadnjem času. Grčija, Hrvaška, Islandija, Francija pa še kaj se bi našlo. Obenem pa pozablja na vzroke le teh. Mar nimajo vsi skupaj korenine v tej isti matrici? In mar niso vsi skupaj ne reakcija prebujenega osvobojenega Neota, temveč sestavna folklora inscenirana in kontrolirana z Matrico? Mar je za pričakovati, da bi Matrica pustila takšne izbruhe svobode. Saj je vendarle vseobsežna, in ji ni problem brisati držav z zemljevida sveta, tako da takšne malenkosti komot poradira. Ampak zakaj bi pa jih.

Nenazadnje s dovoljevanjem takšnih izgredov le krepi svojo vlogo, saj daje množici potrditev o svobodi, ki baje še ni čisto mrtva.

Ali pa je celotna zgodba o Matrici res le iluzija. Nenazadnje že od (najstarejših) staršev dni naprej si je človek raje kot priznal da nečesa ne razume, izbral razlago višjih sil. Zakaj bi priznal, da se mu sanja ne kaj to ponoči sveti na nebu, in kdo premika sonce po svodu, če lahko to pripiše raznoraznim božanstvom, ki peljejo sonce na svojem vozu ali prižigajo zvezde za lastno zabavo. Nekdo je vedno zadaj. Nekateri verniki so prepričani da je zadaj vsemogočni Bog, drugi da je zadaj Kapital, tretji pa da smo itak le delček vseobsežnega Univerzuma, napaka v šesti dimenziji. Če so iluzija dogodki, ki nam jih lansirajo mainstream mediji, je iluzija tudi naša ugotovitev da je to iluzija. In tako naprej, kot v dvigalu z ogledali, kjer se slika odbija do konca večnosti in naprej.

Tovrstna razmišljanja so priročna. Ker uspešno prikrivajo kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo bolje. Če sploh je lahko bolje. Namreč karkoli se bo zgodilo, karkoli se bo naredilo, vedno se lahko opiše kot "rezultat matrice". Neuspeha ne bo. Uspeha pa tudi ne.

Avtor poziva k brušenju nožev. Na loviščih kapitala ostane le životarjenje. Pozablja pa da se z nožem kapitala, ki je čedalje bolj virtualiziran ne da uničiti. Za dosego cilja, je le tega potrebno najprej poznati. Brezciljno potovanje je vsekakor zanimivo, tudi zadovoljivo, ampak sužnji bodo ostali sužnji. Za začetek bi morda lahko poiskusil ugotoviti komu bi bilo potrebno nož pritisniti na grlo? Pahorju? Kramarju? Janši? Kučanu? Ah ne, to vse so le vojaki. Resnica je odzadaj. Morda Bush, Obama, Gates? Ah ne, preočitno. Se pravi neki virtualni igralci, ki jih nihče še ni videl, "vsi pa vedo" (tm) da obstajajo in so neskončno močni. Bogu torej.

Otroci ne lažejo. Če jih boste vprašali, kaj je zadaj bodo dejali: Zadaj je samo rit.

EU in Slovenija subvencionirata golf bogatim

2009-05-26T06:42:00.004+02:00

Zadnjič sem na kolesarski turi srečal novo zgrajeno golf igrišče pri Pirničah. Lepo. Res lepo izgleda. Pokošena travica, naravno lesena ograja, leseni objekti, peskovne past iz belega peska, razgiban teren,... In nad igriščem par že jkončanih, par pa še v gradnji hišic. S pogledom na igrišče, okoli pa sama narava, gozd. Priceless. Sploh, če imate dobre dohodke, pa še kakšen miljonček odpravnine kot češnja na vrh smetane. Si kar predstavljam kakšno naravnost svinjsko ceno je pripravljen nekdo plačati za takšno hišo, da bo potem kao živel svoj lifestyle.

Pa pustimo to. Upam da tudi oni meni privoščijo moje kolesarjenje vsaj toliko kot jaz njim golf. Igra je sicer zelo ok, si v naravi, malce se razmigaš, veliko razmišljaš, se sproščaš. Podpiram. VENDAR NE ZA MOJ DENAR. In tukaj se ta zgodba zaplete.

Namreč pred še ne dokončanim objektom stoji tabla. Tabla, ki označuje da je projekt sofinancirala EU in tudi Država Slovenija. HALO! Zakaj takšno popolnoma komercialno dejavnost, ki jo resnici na ljubo v glavnem koristi bogatejši slon sofinancira EU in država??? Ali res ne znajo sredstev bolje uporabiti?

Klasičen pogled je, da moramo denar črpati iz EU, če ne ga pač ne dobimo. Oprostite EU ni nekaj od boga danega. EU soustvarjamo. In če EU z denarjem sofinancira tiste, ki tega ne potrebujejo, bi jim lahko sporočili "VRATITE NAM PARE". Sicer pa sam raje vidim, da dobi denar nek družbeno koristnejši projekt na Portugalskem ali Irski, kot pa da se suvencionira slovensko elito.

MIćo Mrkaić je v več svojih komentarjih lepo opisal, kako v Sloveniji dejansko nižji sloji sofinancirajo višje. Na primerih zdravstva in kulture recimo. Vendar so tiste povezave bolj posredne, pa še Mićo ima takšen slog pisanja, ki marsikoga odbija, in potem se ne posveti vsebini, ampak le jamra nad njegovim izborom besed in slogom. Tukaj pa gre za direktno povezavo. Sredstva, ki jih ne bi dala EU in država, bi moral dati nekdo drug. Ali pa golf igrišča ne bi bilo. In če bi ta denar dal nekdo drug, bi za enak zahtevan kapitalski donos, moral imeti višjo ceno storitev. EU in država sta tako bodisi prišparala elitnežem pri plačevanju storitev (članarine, ....) ali pa sta povečala kapitalski donos zasebnemu investitoru v igrišče.

Me res zanima, koliko kandidatov za EU poslanca bi znalo povedati kakšen je smisel takšnih subvencij, in kakšno je njihovo stališče do tega.

Skratka absolutno podpiram golf. Menim, da je dobro da se tudi elita rekreira. To je naravnost nujno potrebno. Želim si čim več igrišč, ker osebno se mi zdi da pokrajino obogatijo (ne vem pa če je monokultura tudi ekološko sprejemljiva). Pa vendar lepo prosim naj to počnejo na svoj strošek.

L I B E R T A R E C in Tito

2009-05-25T23:20:00.001+02:00

... Toda to nas ni potrlo. Nas, generacije borcev. Nas, odpisanih. Ki smo se v letnih kolonijah, kjer je bilo nasilje pravilo, zabava pa izjema; naučili sadistično mlatiti vrstnike, ki nam jih je bilo dovoljeno. Samo med njimi nekako nikoli ni bilo sinov zastavnika....

celoten prispevek. Priporočam.

Neskončna lahkost Draška Veselinoviča

2009-05-21T08:49:00.003+02:00

Draško Veselinovič je presenečen, ker je nadzorni svet sprejel njegovo odstopno izjavo. Očitno s svojo odstopnoizjavo ni mislil resno, ampak jo je pač podal kar tako. Verjetno iz izstega razloga, kot takrat ko je kar tako malce kandidiral za v državni zbor. In bil verjetno presenečen, da je bil izvoljen, ker pa ni mislil resno, je pač svoje mesto prepustil drugemu. Ob tem se logično pojavi vprašanje, ali je bil Draško tudi presenečen ko so ga imenovali na čelo NLBja. Saj verjetno tudi takrat ni resno vložil kandidature, ampak kar tako, malo za šport.

Ob vsej tej lahkotnosti pa ne smemo niti mimo lahkotnosti sprejemanja "strokovnih" odločitev znotraj NLB. Recimo o reprogramiranju "tajkunskih" kreditov. Nekako tako je šlo. Saj ne bomo. Res ne bomo. Ups, kar samo se je.

Ta lahkotnost sprenevedanja kaže na to koliko je Pahorju uspelo z novo paradigmo obnašanja vladajoče elite v Sloveniji. Nič!

In sedaj naj bi baje za šefa NLB resno kandidiral Miran Cvikl. Generalni sekretar vlade. Tudi on je torej očitno šel na mesto generalnega sekretarja vlade, bolj tko, začasno. Do boljše priložnosti.

Dragi moji, ja v Sloveniji je potrebna večja sproščenost. Ampak tovrstna lahkotnost igranja z tako velikim davkoplačevalskim denarjem pa je že mnogo več kot razigrana sproščenost. Je samo še ali otroška naivnost ali pa grabežljiva nadutost. Izberite kar vam paše.

Kaj manjka Janševi drugi republiki

2009-05-12T08:11:00.004+02:00

Janša v svoji napovedi druge republike Slovenske ni ravno odkrival tople vode, niti pokazal pretirane originalnosti. Lahko bi v bistvu rekli, da je združil in ubesedil svoje travme, povezane z nedavnim vladanjem in rezultati volitev. In krivce, kot jih vidi sam, bi pač rad pritisnil z ustavo. No točka okoli srednje šole in okolja sta pač aranžersko zraven.

Kaj pa Janša ni povedal, pa bi v drugo republiko vsekakor sodilo:

omejitev javne porabe na 30% BDPja.
Slovenija nujno potrebuje omejevanje politikov pri poseganju v vse pore življenja, ker jim samoomejevanje očitno ne deluje. Z omejitvijo javne porabe, se bo precej zožil maneverski prostor politike, in se bo prostemu trgu pustilo da zadiha tudi v Sloveniji, država pa se bo iz vloge usmerjevalca in spodbujevalca lahko fokusirala na vlogo nadzornika. Do sedaj je država igrala predvsem prvi dve vlogi, kar pa je vodilo v poosebljanje nacionalnih interesov, rezultati česar pa so končno dobili ime in priimek. Nadzorno vlogo pa je država v veliki meri ignorirala, tudi zato, ker je težko biti v isti osebi tisti ki načrtuje, izvaja in nadzira. Zato imamo enega najbolj zaprtih trgov, monopole (ali vsaj kartele) na več področjih, kar državljani plačujemo tako neposredno skozi višje cene kot posredno skozi manjšo kvaliteto.
natančna definicija socialne države.
V ustavi zapisano socialno državo je potrebno obrazložiti, ker sedaj se na to točko obeša vsak, ki mu nekaj ne paše. Definirati je potrebno tiste minimalne pogoje za pridobivanje pomoči državem, in minimalni paket pomoči, ki državljani pripadajo, ko se znajde v težkem socialnem položaju. Stanje, da socialno pomoč po več 100 EUR prejemajo posamezniki z več 100K EUR premoženja, je nesprejemljivo. Transferji posameznikov v denarju, ne bi v nobenem primeru smeli presegati minimalne zajamčene plače delavcev.
pokojninski sistem.
Pokojninski sistem trenutno ne nudi ustrezne socialne varnosti, predvsem iz vidika zaupanja vanj generacij, ki trenutno vplačujejo. Zato je nujna sprememba iz "pokojnine iz trenutnih vplačil" v sistem "privarčevanih pokojnin". Novi sistem mora VSEM zagotavljati minimalno pokojnino, preostanek pa dobi vsak iz privarčevanih sredstev. Dosedanja vplačila, tudi sedanjih upokojencev, se preko ovrednotenja bodočih denarnih tokov (pokojnin, ki jim pripada) preračuna na današnjo vrednost in to vrednost je potrebno zagotoviti danes. Viri za to so še ne olastninjeno državno premoženje in proračun (ob upoštevanju ptrve točke). V naslednjem desetletju se bi to lahko zagotovilo. Od tej točke naprej, ima vsak državljan lasten pokojninski račun, in izbira upravljalca sredstev sam. Država poskrbi za destimuliranje predčasnih dvigov teh sredstev in ustrezen nadzor nad upravljalci.
umik iz gospodarstva.
V povezavi z prvo in tretjo točko, se v ustavo zapiše omejevanje lastništva države v gospodarskih projektih in družbah, na le tiste projekte in družbe kjer država neposredno uresničuje svojo politiko.
šolski sistem
Glede na razpad vrednostnega sistema v šolstvu, je potrebna močna pluralizacija šolskega prostora, da se na novo izoblikujejo najprej vrednoste na najnižjem nivoju, kar potem lahko preraste na celoten sistem. Predpišejo se minimalni nivoji znanj in 2 x letno eksterno preverjanje znanja za vse v drugi in tretji triadi. Financiranje poteka preko vavčerskega sistema, vrednost pa se izračunava na osnovi polnega stroška šolanja v državnih šolah. Na enak način se zagotavlja tudi dostopnost do vrtcev, pri čemer se eksterno preverjanej znanja, zamenja z eksternim nadzorom, katerega poročilo je javno.
zdravstveni sistem
Temeljno izhodišče je, da vsak bolnik dobi terapijo kot jo potrebuje, ne kot si jo lahko zdravstvena blagajna privošči. Preko javnih razpisov zdravstvena blagajna izbere izvajalca zdravstvenih storitev, kjer zavarovanci zdravstvene storitve dobijo zastonj v okviru osnovnega oveznega zavarovanja. Na razpisu dosežene cene so bazične cene zdravstvenih storitev. V kolikor pa se zavarovane codloči za enak zdravniški poseg drugje, mu zavarovalnica krije 80% bazične cene, preostanek do polne cene izvajalca, pa krije zavarovanec sam ali pa v dogovoru z izvajalcem dodatnega zavaroavanja. Na ta način se stimulira širjenje in kvaliteta zdravstvenih storitev, za razliko od trenutnega stanja, kjer se delamo da je vse kot mora biti, hkrati pa se koncesije podeljujejo politično, čakalne dobe se skrajšujejo z umiranjem pacientov ob enormni višini zdravstvenega zavarovanja pa je bolnik pogosto prisiljen plačevati polno ceno iz svojega žepa.

Seveda gre za utopične spremembe. Slovenska politika takšnih sprememb ni možna, ker bi ji bila s tem omejena moč - ki pa je ključno gonilo pri trenutnih politikih.

Janševa druga republika

2009-05-09T21:58:00.003+02:00

Janša je na kongresu SDS napovedal ustavne spremembe za drugo republiko. Velike besede, velika napoved. Sliši se lepo - druga republika. In to prekaljeni taktik, kar Janša nedvomno je, dobro ve. Da se sliši lepo in paše v ta čas.

Spomnimo se, kdaj se je v Namčiji razvil nacizem. In trenutno smo v podobni krizi. Gospodarski krizi, ki baje izhaja iz finančne krize (obstajajo tudi teorije po katerih so vzroki drugje) vse skupaj pa bazira v krizi vrednot. In vse to naravnost kliče po spremembah. Po tako velikih spremembah, ki bi jim lahko dejansko rekli - druga republika.

V teh časih bi pričakovali popolnoma drugačne predloge sprememb. Spremembe, ki bi vsaj skušale olajšati in omiliti posledice krize, ker to, da bi imele kakršen koli vpliv na sam potek krize, je verjetno jasno vsakomur. Slovenija krize ni začela, niti je ne bo končala. Lahko jo le bolj ali manj slabo preživi. Ampak Janša se je tovrstnim predlogom sprememb zvito izognil. Normalno. Saj vidi kako gredo te zadeve pri Pahorju, in globoko v sebi ve, da bi se sam na njegovem mestu odrezal enako zanič.

Problem namreč ni enostaven. Na eni strani dobro organizirani sindikati, ljudje, ki izgubljajo dohodek in voljo, ki so čedalje bolj obupani in prestrašeni - na drugi strani pa že tako previsoki davki in prazna malha. V letih debelih krav se ni nič privarčevalo za sušna leta. Le državni aparat se je v skladu z takratno rastjo ustrezno poredil, in apetiti so se povečali. Kdor pa je kadarkoli se resno lotil hujšanja, dobro ve kako težak posel je to.

In nato mu še OECD potrese sol na rano, in sporoči, da je potrebno nižati minimalno plačo, da je potrebno nižati pokojnine, da so ukrepi subvencioniranja delovnih mest na meji sprejemljivega, in da naj vendarle malce zadrgnemo pas javne porabe.

Ja, Janša se z vsem tem ne bo spopadal. Ve pa nekaj. Ve, da ljudje pričakujejo in zahtevajo spremembe, in Janša jim jih je danes ponudil. Vsebina se sicer ne ujema, ampak kdaj ste nazadnje na volitvah glasovali na osnovi vsebine? Kaj je pa bila vsebina, ki jo je Pahor ponudil? še znate ponoviti?

Ne, vsebina v politiki že zelo dolgo ni več pomembna. Šteje enostavna sindikalno populistična resnica. Če želiš, da ti ljudje ploskajo, skandirajo in cepetajo, jim preberi kar jim piše na transparentih. Janša to zna. In ljudje zahtevajo spremembe - in Janša jim obljubi DRUGO REPUBLIKO. Kjer se bosta cedila med in mleko. V njegovih 10 točkah v resnici ni nič takšnega, kar bi povečalo proizvodnjo mleka in medu, ampak to sploh ni važno. Važno je, da Janša ponuja spremembe - Pahor pa dela spremembe, s katerimi so vsi nezadovoljni pa še iz tujine dobi klofuto.

Vprašaje je le, ali je Janša začel prezgodaj? No, če mu uspe to vnovčiti že na evropskih volitvah letos, potem lahko tega konja jaha še nekaj časa, in če se slučajno zgodijo kakšne predčasne volitve, bo ravno v pravem zaletu. V nasprotnem primeru, se lahko vse skupaj do naslednjih volitev že umiri.

In predčasne volitve niso nekaj, kar bi bilo malo verjento. Že tako imajo v koaliciji občasno huda trenja, če pa sedaj še Virant res ustanovi stranko, potem ... Zadnji Virantov manever je že bilo razumeti kot "fantje, a bi šel še kdo zraven", seveda cilajoč na posameznike iz LDS in Zaresa, ki jim v sedanji vladi marsikaj ne diši. In Janša Viranta ne bo oviral, temveč mu kvečjemu pomagal. Janša dobro ve, da zadnjih volitev v bistvu ni izgubil on, ampak njegovi partnerji, ki so dobili premalo, da bi lahko skupaj z njimi nadaljeval svoje vladanje. In Janša je v bistvu dobil največ, kar lahko, zato potrebuje partnerja. In Virant je za kaj takšnega kot nalašč. Lahko pritegne tudi obilo levih volilcev, obilo tistih, ki Janše ne bodo volili nikoli, pa čeprav si nadene partizansko kapo z rdečo zvezdo in vsak dan pred in po maši zapoje še internacionalo. Teh Janša ne bo dobil, in na njih niti ne računa, lahko pa jih dobi posredno.

Kot odgovor je jasno, kaj bomo slišali. Da ima Slovenija v tem času pametnejše delo, kot znova razpravljati o tem, kakšne bi in kakšne ne referedume imeli. Ali pa pokrajinizirati, kar je v Janševih točkah. In točno to je voda na Janšev mlin. Ljudje so lačni sprememb. Janša ponuja spremembe (ki so brez tveganja), Pahor pa takšne, ki jih je vedno možno kritizirati. Kdo je na boljšem?

Pahor ima možnost. Ena je recimo UTD. Če bi uspeli do jeseni, ko tako ali tako obljubljajo veliko prenovo socialnih sistemov, revolucionarno obrniti sistem socialnih transferjev, morda res v smer UTD, hkrati s tem pa še izvesti par davčnih reform, in to vse skupaj na način, da bo res velika večina prepričana da bo po reformi na boljšem, potem bi še imel kaj šans. Če pa se bodo sedaj do volitev ukvarjali le z EU volitvami, potem pa odšli na zaslužen dopust, bo pa Janša ostal kot edini nosilec sprememb v Sloveniji. In skoraj da bi se šel stavit, da se mu bo takšna igra močno obrestovala.

Jasno seveda je tudi, da bo Janša pred volitvami ponovil igro z izredno sejo o oceni dela vlade v mandatu, ki se mu je pred predzadnjimi volitvami tako obrestovala, kot je tudi jasno da bo koalicija znova n avse skupaj nepripravljena.

Vsebina v bistvu ne briga nikogar. Ljudje smo že takšni, da radi slišimo to, kar bi radi slišali. In če bo Janša dovolj nespecifičen, bo od njegovih sprememb delavec pričakoval višjo plačo, manager nižje davke, lačni kruha, neplodni otroke, kmetje dež, smučarji sneg in uradniki fikus. Nič od tega Janša v resnici ne ponuja, ampak za obupanega je že sama sprememba dovolj dobra, kaj se bi spuščal v vsebino.

Tamiflu brezplačno - ob primeru prašičje gripe

2009-05-04T19:18:00.005+02:00

Novica, ki jo danes ponavljajo vsi Slovenski mediji, recimo 24ur.com.

Če zbolite za novo obliko gripe vam bodo edino zdravilo, za katerega obstaja vsaj upanje da pomaga, predpisali na recept in dobili ga boste brezplačno. Tamiflu namreč.

HURA!!!!

To pa je novica. Naj ponovim z drugimi besedami. Če boste zboleli za prašičjo gripo, boste dobili zdravljenje, ki je po trenutni doktrini najprimerneješ, brezplačno. Ali je to res nekaj, česar bi se morali veseliti, ali pa je to nekaj kar je NAŠA PRAVICA! Pravica, za katero plačujemo. Pravica, ki nam je nihče ne podarja in za katero ne rabimo biti nobenemu hvaležni.

Človeku se ob takšni novici poraja eno samo vprašanje. Koliko je še takšnih zdravil in zdravljenj, s katerim bi lahko pomagali bolnikom, pa jim ne????

A je še kdo prepričan o tem, da imamo idealen zdravstveni sistem, ali pa bi bilo vseeno dobro razmisliti o kakšni koreniti spremembi?

PS: Isto zdravilo je bilo tudi v primeru ptičje gripe. Ali pomeni, da če bi zbolel za tem, bi me zdravili z toplo vodo in C vitaminom?

PS: Pa ne mi obešat sedaj da podpiram farmacevte, in da se dela preveč panike, .... gripe si nisem zmislil jaz, in tudi panike in tamifluja ne. In ja, po moje se bi morali veliko bolj obrniti k naravi, in koga malce tudi malce prej pustiti umreti, ne pa da ga filamo z vsem živim ... ampak....

Dokapitalizacija Istrabenza

2009-05-01T22:43:00.003+02:00

Istrabenz je zašel v težave. Če prav razumem predvsem zato, ker so se zaradi razmer na finančnem trgu, pojavile težave pri refinanciranju kreditov. Gre za klasično napako, ko dolgoročne projekte financiraš z kratkoročnimi viri. Pri tem se zanašaš, da boš pač, ko se kratkoročni kredit izteče, najel novega. In to vse lepo teče, dokler ne pride finančna kriza, ko nov kredit ni več sam sebi namen.

In za rešitev težav Istrabenz načrtuje dokapitalizacijo. Pravi korak. Če podjetje zaide v težave, je prav da ga lastniki dokapitalizirajo in mu pomagajo da se izkoplje. Nenazadnje so oni tudi tisti, ki so v preteklosti bili deležni dobičkov podjetja, in tudi nosijo odgovornost za svoje odločitve (kakšno upravo so si izbrali). Če pa ne verjamejo, da bo podjetje v prihodnsti dobičkonosno, potem je najbolje da poplačajo upnike in ga enostavno likvidirajo. Smrt podjetja je ravno tako naravna kot smrt človeka.

Kot ponavadi se pa tudi tukaj hudič skriva v podrobnostih. Istrabenz načrtuje dokapitalizacijo, ki bo verjento ostala le načrtovana, dokapitalizacijskih sredstev zelo verjento ne bo zmogel nihče. Zakaj potem ves ta cirkus? Ker s takšnimi manevri Bavčar pridobiva čas. In bog si ga vedi kakšne rešitve vmes snuje. Nenazadnje s tem pridobiva čas, da prekanalizira še morebitno premoženje Istrabenza - da reši, kar se še rešiti da. Na svoj račun namesto na račun upnikov.

O Bavčarju sem do sedaj imel mnenje, da je pač obul prevelike čevlje. Da je želel velikopotezno ustvariti gospodarski imperij, in se mu pač ni izšlo. Nič ni narobe s tem. S temi zadnjimi potezami, pa čedalje bolj kaže svoj pravi obraz.

Ob tem bo marsikdo spet jamral nad nedorečeno zakonodajo. Ampak po moje je glavni problem v sodstvu. Sodišče bi moralo v takšnih primerih ugotoviti da gre enostavno za izigravanje zakonodaje, da gre za goljufijo. In poslati goljufa v ječo. In bistvo je da gre v zapor. Ne pa da dobi neko pogojno. Ker takšni ljudje dejansko potrebujejo čas v ječi. Da razmislijo o sebi, svojem delu in svojih vrednotah. Dejmo jim to priložnost!

V Ameriki so uporabnikom kreativnega računovodstva (virtualna dokapitalizacija je natančno to) v primeru Enron to uslugo naredili. Pri nas pa bomo verjento raje odgovornim izplačali kakšen miljonček ali dva, da se gredo spočit na kakšen tihomorski otoček, kjer bodo imeli še več miru kot v zaporu.

27. april - dan boja proti okupatorju in Tito

2009-04-27T16:03:00.003+02:00

Pred dnevi je veliko prahu dvignilo poimenovanje Titove ulice v Ljubljani. V Ljubljani naj bi bilo za takšno poimenovanje 59% prebivalcev. Telefonska anketa v Trenjih pa 64%.

V redu. Ampak danes, na dan boja proti okupatorju, komajda kdo razobesi zastavo. Recimo da jih je 10%, pa sem tukaj zelo pretiraval. Kaj pa ostalih 90% ljubiteljev titove ceste?

Ali lahko razumemo, da so prej kot pristaši NOB predvsem pristaši komunistične revolucije?

Ali pa so enostavno veliki v besedah, in majhni v dejanjih. In svoje življenje posvečajo predvsem gostilniškemu športu, kjer vsem in z vsakim kozarcem glasneje dokazujejo, da so na pravi strani?

PS: Sam na hiši zastave zaradi hišnega reda ne morem razobesiti, zato sem jo pa obesil na svoj blog.

Slovenski fricoljubi

2009-04-22T17:04:00.001+02:00

Odličen članek v Financah.

... Res je, niso vsi tuji lastniki dobri; nekateri izčrpajo in uničijo podjetje, ki ga kupijo - tako kot tudi vsi strički, ki jih deklice srečajo na poti v šolo, nimajo dobrih namenov. Toda res je tudi, da se veliko, če ne največ, nasilja in zlorab zgodi za nemimi zidovi družinskih hiš in stanovanj, v krogu družine - tako kot je tudi res, da so največ dobrih slovenskih podjetij s svojimi mahinacijami resno ogrozili domači, in ne tuji lastniki. Predvsem pa se nekdo, ki je ves čas zaprt, nikoli ne nauči samostojno živeti. ...

preberite cel članek.

Borut: Kramar, vrni nagrado!

2009-04-16T08:05:00.003+02:00

Vlada je odločena, da od Marjana Kramarja izterja milijonsko nagrado zlepa ali zgrda.... pišejo Finance. Glede na rezultat razgovorja Boruta z Marjanom, zlepa izgleda ne bo šlo. Marjan ima pač kaj pametnejšega za početi, kot da bi razmišljal o tem, kako naj vrne miljonček, ki si ga je nakazal pred meseci, kot nagrado za svoje vodenje državne NLB.

Kaj pa pomeni zgrda? ali mu bodo zagrozili, da če ne vrne, da ne bo več dobil nobene dobre službe v državnih in paradržavnih podjetjih? Ja, to bi bilo možno. Sploh glede na to, kako se kadruje v teh podjetjih. Omenjajo pa tudi preučitev vseh pravnih možnosti.

Če kramar ni bil ravno neumen, potem je že pazil, da je izplačana nagrada lepo legalna. In po pravni poti, mu bodo le morali povrniti stroške, ki jih bo imel z obrambo. Dobili bodo pa za povrh še svoje. marjanov miljonček pa bo na ta način postal še bolj lagaliziran kot do sedaj.

Argumenti da nagrada v čas krize ne sodi, na sodišču pač ne zaležejo nič. So populistični, niso pa pravni. Ampak pustimo Marjana. Ozrimo se raje v prihodnost.

Ali je Janševa vlada naredila karkoli, da čez 4 leta ne bo imela (sama ali naslednja) enake težave z Veselinovičevo nagrado? Ali nagradami šefov Telekoma. Ali DARSa. Ali nenazadnje podjetij, ki večino poslov delajo z državo, in imajo ob tem mastne dobičke? Nič ni narobe z dobički. Če so le te ustvarjeni na poštenem trgu, če pa so plod vez in poznanstev, in bratske delitve deležev, to pa mora zaskrbeti vsakega poštenega državljana (verniki v Boruta so tukaj izvzeti, njim se dovoli verovati v Boruta, saj bo vse rešil,.... nekoč.....)

Kramarjeva nagrada je bila plod dolgoletne LDS vladavine, ki je praktično uzakonila državno priseskanje in utrdila pomen individualnega bogatenja v nacionalnem interesu. Janša je obljubljal veliko, se ustrašil, namesto da bi hlev počistil, se je pridružil igri. Pahor pa .... no veliko in lepo govori. Začel je podobno kot Janša. Ali bo končal drugače?

Nacizem, nacionalsocialize, neosocializem in nacionalni interes

2009-04-10T10:07:00.003+02:00

Na Filozofski fakulteti so imeli okroglo mizo o sovražnem govoru, nacizmu in fašizmu v Sloveniji. Očitno so se slovenski nacional socialisti, kot se poimenujejo, počutili nagovorjene in kompetentne in so se okrogle mize udeležili. Kakšen je bil njihov prispevek, in ali je udeležence zmotilo že to da so samo prisotni, bomo neodvisno težko zvedeli. Verjento na obeh straneh vlada precej močno stigmatiziranje druge strani, in smo tako ob neodvisno mnenje. Na osnovi objavljenega na 24ur.com, pa bi lahko sklepali, da so se udeleženci kratke pričeske ustrašili slikanja in snemanja, ter se odločili zapustiti okroglo mizo, ob tem pa iz živčnosti še razbili opremo enega snemalca.

Ampak pustimo to. Poglejmo kje je bistvo. Kaj je dejansko problem?

Verjento ni težko opaziti, da se v zadnjem času poraja neosocializem. Trenutna finančna kriza, ki se je že prelevila v gospodarsko krizo, je dala zagon mnogim modrecem, ki že veliko let vedo da je kapitalizem na dolgi rok mrtev, in nas edino socializem rešuje. Sedanjo krizo tako vidijo kot potrditev svojih tez, in tako ni čudno, da čedalje množičneje priplavajo na plan. Tudi s simboličnimi dejanji, kot je recimo poimenovanje ulice po bivšemu Jugoslovanskem diktatorju in nosilcu zadnje socialistične revolucije v tem delu sveta.

Po drugi strani pa se je v Sloveniji v zadnjih letih, najbolj očitno pa z pivovarsko vojno, utrdila vera v nacionalni interes. Z tajkunskimi zgodbami, je ta interes sicer dobival imena, pa vendar še zdaleč ni mrtev. In gospodarska kriza ga krepi. Ko namreč sodržavljani izgubljajo službe, se kaj hitro ponudijo rešitve v smislu zaščite nacionalnega interesa. Zakaj bi kupovali tuje, če lajko domače.

In sedaj nagradno vprašanje: (neo)socializem + nacionalni interes = ?????

Nacional socializem!

Res je, obstaja dokaj bistvena razlika med nacizmom in socializmom. Nacizem enostavno ne priznava vseh ljudi. Določene (po narodnosti, rasi ali kakšnem drugem kriteriju) enostavno ne smatra za ljudi. In iz tega sledi suženjsko delo in umori.

Socializem tega kao ne pozna. Ali res ne? Že res, da človeka eksistenčno naj ne bi ogrožal, vsekakor pa omejuje njegovo svobodo. Ali je človek brez svobode sploh človek? Ali je bolje da zatiraš le določene, ali je bolje da smo vsi enakopravni - vsi zatirani? Saj v socializmu ni bilo tako hudo. Saj smo se tudi lepo imeli. Hej! Preberite si kakšno zgodbo iz časov Ameriškega sužnjelastništva. Tudi črnci v sužnjelastništvu, so po napornem delu imeli svoje zabave, svojo muziko, svoje plese. Če bi jih takrat pogledal, bi rekel da jim nič ne manjka. Še več. Po odpravi sužnjelastništva je bil marsikdo zbegan. Kaj naj pa sedaj? Kar naenkrat mora sam skrbeti za sebe. In podobne težave ima še dandanes marsikdo pri nas.

Vsi socialistični sistemi so imeli pa še eno črno plat. Ljudi sicer niso pobijali zaradi nacionalne ali verske pripadnosti, so jih pa zaradi politične. Kaj je bolje: da si zaprt, mučen ali ubit ker si cigan, ali zato ker si liberalec? Za socialiste je razlika očitna. Kaj pa za vas?

Dokler kot sovražni govor ne bodo sprejete tudi vzkliki kot "Smrt kapitalizmu", "Smrt kapitalistom" itd..., ki potem rezultirajo tudi v konkretnih napadih, bom več ali manj prepričan da so borbe med nacionalno interesnimi neosocialisti in nacional socialisti predvsem zato, ker si konkurirajo na istem področju. Kot ko se dve prostitutki zlasata zaradi lastništva nad svojim križiščem.

Partizani kot ekonomski strokovnjaki

2009-04-06T17:38:00.002+02:00

Gost včerajšnje oddaje Intervju na naši nacionalni televiziji je bil Janez Stanovnik. Janez Stanovnik, predsednik zveze borcev NOB. Partizan.

Ok, očitno ima na nacionalki nekdo prepričanje, da je treba malce ubujati stare čase. Pa naj mu bo. Nenazadnje je v demokraciji nekoliko iluzorno pričakovati, da zmagovalci ne bodo izkoristili svojih pet minut. Saj se tudi prejšnja vlada ni ravno uspešno temu izogibala. Nenazadnje je v teh majskih dneh, ko se spominjamo zmage nad nacizmom, čisto sprejemljivo, da kakšen star partizan razlaga svoje stare zgodbe. To so počeli ljudje od pradavnine naprej.

Me je pa zmotila napoved. Ki je povzročila, da sem intervju enostavno zignoriral. Takole gre: Gost v oddaji Intervju bo predsednik Zveze borcev NOB-ja Janez Stanovnik. Stanovnik je eden zadnjih verodostojnih pričevalcev medvojnega in povojnega dogajanja v državi, zato bo vsekakor zanimivo njegovo razmišljanje o množičnih pobojih kvizlingov pri nas in drugod po svetu. A od nekdanjega dolgoletnega izvršnega sekretarja ekonomske komisije ZN-a lahko z gotovostjo pričakujemo tudi analizo današnjih razmer, predvsem globalnega kapitalizma.

Verodostojnost? Ali ima volk verodostojno mnenje o gojenju ovac? Ali medved o medvedji politiki? Drugo je pa njegova analiza ekonomskih razmer, predvsem globalnega kapitalizma. Mislim halo! Človek, ki je večino svojega življenja preživel v propadlem družbenem sistemu, katerega posledice občutimo na lastni koži, bo sedaj ocenjeval situacijo? Ja, res je moderno zadnje čase zganjati neosocializem.

S takšnimi napovedmi, oddaje pač nisem gledal, si ne morem kaj, da ne bi pomislil da gre za čisto pranje možganov. Da gre za od trenutnih oblastnikov naročeno oddajo. Vprašanje je le, ali je morda Milan Kučan zbral toliko pameti in poguma, da je sam podobno vlogo enostavno zavrnil, ali pa ga bomo imeli priliko slišati v naslednjih tednih. Milan Kučan - ugleden slovenski pravnik, bo podal oceno o odvetniških tarifah, recimo.

Ali je to Pahorjeva nova politika?

Istrabenz - nacionalni interes

2009-03-28T10:25:00.004+01:00

Večkrat je bilo že omenjeno v primeru Istrabenz, da gre tudi za nacionalni interes. Ob tem se omenjajo tisoči delničarjev. Omenjajo se tisoči zaposlenih, v podjetjih v lasti Istrabenza. Omenja se vpliv na banke.

In ja, strinjam se, da gre v tem primeru za nacionalni interes. Za Slovenski nacionalni interes. Za interes slovenske nacije. Gre za interes večine slovencev, da končno enkrat za vedno pokažemo da sprejemamo tržno gospodarsto. Da sprejemamo lastno odgovornost za lastne odločitve in dejanja. Da smo presegli tisti kvazi nacionalni interes, ki so nam ga prodajali raznorazne mesije, v resnici je pa šlo vedno le za privatni interes posameznikov, ki so znali zajahati svoje sodržavljane in se pustili na vajetih nacionalnega interesa odpeljati raju na proti.

Alternativa je, da se bo pokazalo, da je baje v slovenskem nacionalnem interesu socialistično skupinsko reševanje problema. Da bo Bavčar sicer moral odditi, podjetje pa mu bodo nekako rešili. V nacionalnem interesu seveda, za davkoplačevalski denar. Bavčar s tem ne bo več šef, še vedno pa bo pomemben lastnik. Tudi to ni slabo. Za njega.

Pa pustimo Bavčarja. On ima in svoj interes in sledenju le tega, ga je pripeljalo do te točke, kjer smo sedaj. Brez skrbi, da on ne potrebuje pomoči, nasvetov in sočutja nas vseh. On bo za sebe že dobro poskrbel. Pozornos bi se morala usmeriti v tiste, ki so mu pomagali pri uresničevanju njegovega interesa, na banke, predvsem tiste v nacionalnem interesnem lastništvu. Pogledati bi bilo potrebno, v čigavem interesu so Bavčarju posojale denar in zakaj.

Arhar nam je v imenu tuje banke jasno pokazal, kakšen je pravi interes resne banke. Na tej točki Bavčarja enostavno več ni. Je ena velika nula. Loozer pač. Njegove ideje o rešitvi so vredne približno toliko kot njegova firma. Sedaj mora vsaka banka sama razmisliti kako bo rešila svojo kožo. Koliko raznih interesov je zraven, je lepo opisano v prispevku na Financah. In v takšni kolobociji, je toliko bolj jasno, zakaj je Arhar popihal s tem kar je pač lahko odnesel. Konsenzna odločitev ostalih bank, je glede na prepletenost zgodbe praktično nemogoča. In, če bodo zaradi neprivlačnosti ostalih možnih razpletov banke v to vseeno prisiljene, se čisto mogoče lahko zgodi, da bo Bavčar še naprej jahal Istrabenz.

Namreč pri toliko različnih interesih, je izjemno težko najti njegovega naslednjika, ki bi pripravil ustrezen načrt za razplet zgodbe. Vedno bo komu kaj ne pasalo, in se bo počutil oškodovanega napram drugim. In, če tukaj dodamo še pregovorno slovenski stavek "naj sosedu krava crkne", lahko čisto komot dobimo Bavčarja kot likvadicijskega upravitelja Istrabenza. Ironično, ampak sploh ne neverjetno.

Razen, če banke res zberejo pogum, in se, kot omenja tudi Petra Soldat v svojem blogu, odločijo za profesionalnega, po možnosti tujega, upravitelja.

Daleč nas je pripeljal nacionalni interes. Da je najboljša možnost, da o usodi slovenskega podjetja napram pretežno slovenskim bankam, uporabimo tujega mediatorja. Zato naslednjič, lepo prosim, krepko razmislite, ali vam skušajo v resnici prodati nacionalni interes, ali pa morda le neko podpovprečno skrpucalo po nacionalno interesni ceni.

Istrabenz, unicredit in država

2009-03-24T08:14:00.003+01:00

Unicredit banka se je odločila, da uveljavi garancije, ki jih je zastavil Istrabenz ko je najel posojilo pri njej. S tem je Unicredi postal lastnik zastavljenih Mercatorjevih delnic.

Slovenska vlada je sporočila, da je državno jamstvo pri izdaji obveznic NLB pogojeno s tem, da banke s tem denarjem ne financirajo morebitnega podaljševanja kreditov pri tki. managerskih odkupih, kjer se zaradi finančne krize najbolj škripa.

Zanimivo bi bilo izvedeti katera novica je bila prej. Še bolj zanimivo bi bio, če bi bil vladni pogoj izrečen pred Unicreditovo odločitvijo. Kar bi nakazovalo povezavo med obema. Da je Unicredit dobil jasen signal, da država ne bo pomagala Istrabenzu, zato se je sam odločil za hiter umik, da pograbi kar se pograbiti da, in rep med noge.

Ali je zgodba Istrabenza tragična? Daleč od tega. Gre za popolnoma normalno poslovno zgodbo, z visokim tveganjem in velikimi dobički. Ki se pač izgleda ni izšla. Pa naslednjič. Takih zgodb si v bistvu lahko le želimo. Ker kažejo na to, da trg deluje. Da obstajajo posamezniki z jajci. In da se je morda slovenska tranzicija zaključila. Da ni več dovolj, da si bil ob pravem času na pravem (direktorskem) mestu, pa si lahko poprihvatiziral kar je prišlo mimo, da so sedaj potrebne druge veščine in sposobnosti. In po tej zgodbi, tudi banke več ne bodo, vsaj nekaj let, tako lahkomiselne. Kar ima sicer negativne posledice na realno gospodarstvo, ampak zgodba tržnega gospodarstva je zgodba ciklov.

Kaj se lahko naučimo na primeru Josefa Fritzla

2009-03-20T08:06:00.002+01:00

Josef Fritzl bo do konca življenja zaprt v psihiatrični bolnišnici. Med izrekanjem razsodbe je mirno zrl v tla. Na vprašanje sodnice, ali razume obsodbo, je dejal: ''Sprejemam sodbo." poročajo 24ur.com.

Po manj kot 1 letu, ko so zločinca odkrili, so ga ne le obtožili, ampak tudi obsodili. Sodni proces se je začel in končal v istem tednu. Si predstavljate kaj takšnega v Sloveniji?

Ali je prepozna pravica, kar je v Sloveniji prej pravilo kot izjema, sploh pravica?

Ruplov strel v koleno. Lastno.

2009-03-14T21:34:00.002+01:00

Morda je kdo moj prejšnji zapis razumel kot da nekako podpiram Rupla. Naka. Napačno me je razumel. In danes sem v Delu prebral, da Rupel pošilja pisma naokoli, da naj zaustavijo se primer "Metla". Seveda bi bilo še nekako sprejemljivo, če bi Rupel pozval k čimprejšnjemu zaključku primera, in pri tem ponudil konstruktivno sodelovanje, da se čimprej raziščejo vse okoliščine domnevne zlorabe.

O ne, posebni odposlanec predsednika vlade, oče slovenske diplomacije, bivši večkratni zunanji minister, župan Ljubljanski si pa ja lahko dovoli, da poda malce podrobnejše napotke, kako naj se primer njegove žene rešuje in na koncu reši. Z opustitvijo preiskave seveda.

Dragi Rupel. Delitev oblasti na tri stebre, ni brez razloga praksa v praktično vseh demokratičnih družbah na svetu. In razlog, dragi posebni odposlanec, so ravno takšni primerki kot si TI. Ki globoko v sebi priznavajo en in samo en steber oblasti, in to so oni sami. Ki so prepričani, da je družba tukaj zaradi njih, in ne oni zaradi družbe.

Sicer bi se pa popolnoma strinjal z tem, da naj se primer "Metla" ali Marjetica čim prej pospravi na smetišče zgodovine. Skupaj z Ruplom seveda.

Spomladi se nabirajo Marjetice

2009-03-12T17:26:00.003+01:00

24ur.com poročajo, da bo slovenska policija znova odprla preiskavo v primeru Marjetica Rupel. Spomnimo se: Marjetica Rupel žena takratnega ministra za zunanje zadeve, Dimitrija Rupla, naj bi za privat nakupovanje uporabila službeno vozilo in voznika. Podrobna raziskava je pokazala da je je kupila je metlo, toaletni papir, v rokah pa je imela tudi več vrečk.

In namesto, da bi ta novica zašla na prvo mesto tabloidov, ki bi natančno obdelali ali Marjetica potem metlo tudi uporablja ali ne, in ali je vzela troslojni ali le dvoslojni toaletni papir in zakaj, se z tem ukvarjajo osrednji slovenski mediji in tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije - Janko Goršek. Le ta je namreč primer znova odprl.

In to v času, ko je afera Patria po volitvah kar izginila, ne da bi prišli do konca kdo in koliko si je zatlačil v žep. Glede na to, da so glavni osumljenci sedaj v opoziciji, vi morebitni resni dokazi o njihovi vpletenosti že prišli na dan. Ob projektih, kot sta "čista lopata" ali "Rov Barbara" policija res ne bi smela imeti preveč prostega časa in posledično ukvarjanje z tabloidnimi temami. Pa ga očitno ima.

Škoda, ki jo je državi povzročila gospa ministrova, se zelo verjento izraža v par 10 EURih. Ko so meni na avtu prerezali vse 4 gume, ali ukradli kolo, sem od policije dobil odgovor, da se z primeri, kjer stroški nekako presegajo vrednost škode, praktično ne ukvarjajo. Seveda se ukvarjajo, ker se morajo. Ampak praktično se ne ukvarjajo. Se pravi aktivno storilcev ne iščejo, če pa le ta slučajno pride mimo, potem ga pa pač obravnavajo.

Da ne bo pomote. Zdi se mi prav, predvsem iz higieničnih razlogov, da so takrat ta primer obravnavali. Da se je sporočilo da to ni prav da se dela. Da pa sedaj vršilec dolžnosti direktorja policije izgublja čas s tem primerom, in da ga bo izgubljalo še nekaj kriminalistov in ostalih udeležencev, se mi zdi pa malce, ...., rumeno.

Resnično bi rad verjel, da gre v tem primeru za kaj več kot za klasično med damsko prerivanje. Morda je ga. notranja ministrica Kresalova ga. biši ministrovi ženi Ruplovi zamerila, da je slednja bila na kakšnem sprejemu v bolj vpadljivi obleki, in ji dotična sedaj s tem malce nagaja. Kdo bi vedel?

100 dni vlade Boruta Pahorja

2009-03-08T13:00:00.003+01:00

Seveda se tudi politični blog ne more odpovedati oceni prvih 100 dni vlade Boruta Pahorja. Malce sem počakal, pa ne zato, da preberem kako jo ocenjujejo drugi, ampak ker enostavno nisem imel časa. Pa tudi sicer raje vidim, da se misli najprej malce uležijo, ohladijo in dozorijo.

Dolgčas ni bilo. Morda presenetljivo odločno se je Pahor lotil problemov s Hrvaško. Presenetljivo odločno zato, ker smo Pahorja precej bolj vajeni kot spravljivega in počasnega voditelja, ki se niti ne prenagli, v bistvu pa niti ne sprejema kakšnih močnih potez. S Hrvaško je bilo drugače. Realno gledano težko ocenjujemo Slovensko pozicijo glede Hrvaškega vstopa v EU, ker mi pač konkretni dokumenti niso poznani. Je pa res, da dokument, ki ga Hrvaška vključi v postopek približevanja EU, iz lokalnega preide v mednarodnega. In iz tega vidika ima pri reševanju težav okoli meje, drugačno težo. Zato je vstrajanje Slovneije pri tem, da se spornim dokumentom te mednarodne teže ne da, smiselno in upravičeno.

Precej bolj je bil Pahor diplomatski pri domačih zadevah. Primer Rupel je težko razložiti drugače, kot da želi biti všečen čim širšemu krogu. Morda celo da želi bidi kaj več, kot predsednik zmagovalne stranke, ki je prevzel vodenje vlade. Morda se je Pahor spogledoval z nadstrankarskim vodenjem vlade. Morda. In če ja, je bil precej hitro postavljen na trdna tla.

Vlada se vsekakor nahaja v težavnio gospodarski situaciji, ki je ni zakuhala sama, niti prejšnja vlada. Smo pač del mednarodne skupnosti, in se finančnim krizam in gospodarskim gibanjem ne moremo izogniti, pa čeprav se zdi, da marsikdo še kar goji idejo o posebnosti idilične Slovenije, za katero bi bilo najbolje da se izolira vseh zunanjih vplivov.

Vlada je na krizo odgovorila po eni strani s spodbujanjem delodajalcev, da preidejo na krajši delovni čas in omejeno znižajo plače delavcem, ob hkratni zavezi neodpuščanja v tem obdobju. Ukrep, ki se bo izkazal pozitivno, če bo kriza minila hitro, če bo pa trajala dlje, pa se zna ukrep izkazati kot negativen. Težko je pa v tem trenutku soditi ali je bila pot prava ali ne, tako da v bistvu tudi kasneje ne bomo imeli pravice kritizirati tega ukrepa.

Drugi ukrep je pa povezan z javno upravo oz. javnim sektorjem. Nižanje plač vsem, lahko pripomore k nižji javni porabi. In nižanje javne porabe bi moral biti ključni element prilagajanja trenutni gospodarski recesiji. Prvi korak je storjen, upam da bo vlada sledila tudi na drugih področjih javne porabe. Potrebno se je zavedati, da kriza ni nastala v Sloveniji, in v Sloveniji se ne bo končala. Če želimo iz krize priti močnejši, jo moramo izkoristiti. In najpomembnejše je, da država ne porabi več, kot ji državljani zaslužimo. Pa tudi tako opevana solidarnost, se lahko izkaže s tem, da se sorazmerno z nižjo produktivnostjo, niža tudi javna poraba.

100 dni je malo. Malo, če nisi pripravljen. In pripravljena je bila izgleda le ministrica Kresalova, ki si je že zaslužila prvo interpretacijo zaradi izbrisanih. Čestitke za zbran pogum, ker ugristi v tovrsten problem po toliko letih, ne zmore vsak. Morda je to le odraz njene neizkušenosti, morda pa tega, da je dejansko sposobna pogledati kaj je prav in kaj ne, ne glede na politične strankarske vidike. Težko bi rekel, da je takpšni v vladi veliko.

Prvih 100 dni nam potrjuje, da na prevzem vlade niso bili pripravljeni. Izgleda da bo šlo tako kot je bilo do sedaj v navadi. Najprej se dve leti pripravlja, nato se šele sprejema ukrepe, ki pa so že predvolilno obarvani. Na ta način reform sprejeti možno ni. Potrebno jih je sprejeti že v prvega pol leta vladanja, da se potem do konca mandata prikažejo rezultati. Tega Pahorjeva vlada še ni osvojila.

Za jesen vlada sicer pripravlja nekatere reforme, recimo na področju socialnega varstva. Pustimo se presenetiti, morda bo kaj iz tega. Tudi minister za zdravstvo je dolžnik, ki še nič kaj ni pokazal.

Za konec pa bi omenil še podražitev RTV prispevka, podražitev železniških prevozov in podražitev elektrike. Upam, srčno upam da to ne pomeni, da so razni lobiji dobili nazaj ustreznega sogovornika v vladi, in sedaj višajo svoje prihodke, da si bodo lahko zagotovili ustrezne rente.

Neoliberalno in neosocialistično obrezovanje jabolk

2009-02-28T17:43:00.009+01:00

Pride zimsko-pomladni čas, ko je treba obrezati jablane. Mojih 8 komadov, je ravno toliko, da imaš kaj početi cel dan, vmes pa je seveda še obilo časa za razne nepotrebne misli. In tako se mi je utrnila ideja o neoliberalnem in neosocialnem obrezovanju jablan.

Doktrina prejšnjih časov glede obrezovanja je bila, da se mladike odstriže pri 2 ali 3 poganjku. Saj veste, pri jablanah vsako leto požene kup mladik, ki se jih ne more kar pustiti, ker potem bi šla vsa drevesna energija v njih, ne pa v sadeže. Zato je nekaj potrebno narediti. In po tej doktrini se z vsemi ravna enako, vse se lepo obreže na enaki razdalji. Vsi enaki, vsi enakopotlačeni. Socializem. Zato temu pravimo neosocialistično obrezovanje jabolk.

Žal pa ima ta neosocialistični pristop par slabih lastnosti. Ko se spomladi potem drevesni sokovi prebudijo in oddrvijo po drevesu in vejah navzgor zavijejo tudi v te, odrezane mladike. vejam namreč noben ni povedal da so odrezane. In potem se sokovi zaženejo, in pridejo do odrezanega konca. Kaj se zgodi? Tam potem zaradi viška sokov požene iz ene odrezane mladike en kup novih. In tao je vsako leto večja gužva in zmeda. Sicer, če nič ne obrezuješ, se to brstenje potem umiri, ampak do takrat imaš že takšno jablano, od katere je bolj malo jabolk, pač pa veliko sence.

Zaradi slabosti te neosocialistične doktrine se je sčasoma pojavila nova, rojena iz pohlepa lastnikov kapitala, pardon jablan, ki želijo čim bogatejši pridelek. Čim več in čim debelejša ter sladka jabolka. Ki nima niti malo občutka za solidarnost. Po tej doktrini se pa večina mladik enostavno odreže na samem začetku, tako da sok niti ne zavije proti njim, ampak nadaljuje po veji do tistih mladik, ki jih je kapitalist ali od njega pooblaščeni obrezovalec izbral, da bodo ostale. Večina jih skratka propade, manjšina izbrancev pa pobere vse drevesne sokove, se okrepi in lahko bogato rojeva. Tej doktrini rečemo neoliberalna doktrina obrezovanja jabolk.

Priznam, sam podpiram neoliberalno obrezovanje jablan.

Pa še malce slik, za boljšo predstavo vsega skupaj, in kakšen zločin sem naredil danes.

Prej

Potem

PS: Vsi, ki vas zanima nepolitični pogled na obrezovanje jabolk si lahko kaj več preberete na najboljšem blogu.

Podpiram interpelacijo zoper Kresalovo

2009-02-24T21:16:00.003+01:00

Enostavno se mi zdi prav, da se ob reševanju problema izbrisanih, o tem vodi tudi parlamentarna debata. In, če ne gre drugače, naj bo pač zaradi interpelacije. V bistvu bi bilo edino prav, da bi bila interpelirani vsi dosedanji ministri za notranje zadeve pa še tisti za pravosodje zraven, od prvega do zadnjega. Ne glede na politično pripadnost.

S tem bodo odločbe dobile še dodatno težo. In je čisto vseeno ali bo interpelacija uspela ali ne. Usoda ene ministrice je namreč čisto nepomembna primerjano z usodo posameznikov, nad katerimi se je izživljala in samozadovoljevala birokratska elita - seveda z najboljšimi nameni.

Ja, lahko se bi strinjal, da ni prav, da bomo sedaj vsi plačevali za neumnosti tako brisalcev, kot vseh, ki so jim sledili. Če bi slovenska politika zmogla ustrezno politično modrost, če bi uspeli se prepričati, da ni država zato da se njim služi, ampak naj bi oni služili državi, bi še v par letih po napaki lahko le to popravili, praktično brez občutnih posledic. Enostavno bi odpravili izbris. In dali izbrisanim možnost, da si status uredijo.

Seveda so izbrisani to možnost imeli tudi pred izbrisom. Amapk to izbrisa ne opravičuje. A si predstavljate, da danes sprejme država sklep, da tisti, ki niste bili udeleženi v nedavnem popisu, pač nimate več stalnega prebivališča. Niti državljanstva?

Sploh pa prebivališče ni in ne sme biti zgolj birokratska kategorija. Človek pač ne prebiva tam, kjer piše v evidenci, ampak tam kejr pač prebiva. Ko se je neka gospa poiskušala prijaviti na naslov Tržaška 2, Ljubljana, so ji prijavo zavrnili, češ da so tam le poslovni prostori, ne pa stanovanjski. In se je pritožila, in so preverili, in so videli da res tam živi. In se je nato lahko prijavila. Logično. Če stanuješ na smetišču, je tam tvoje prebivališče. Pika. Birokracija gor ali dol.

Podobno je urejena tudi zunajzakonska zveza. Ni važno ali si poročen ali ne. Če živiš skupaj, ti gredo pravice in dolžnosti, kot če si. Pika.

In ravno tako država ne more sprejeti, da nekdo nima stalnega prebivališča, če tega ni javil na nek urad. Ne more. In ne sme. In, če takšne neumnosti sprejema politika, je v bistvu prav, da smo kaznovani in plačujemo vsi. S tem dobimo jasen signal, da je vseeno bolje da na volitvah izbiramo pametno.

Pa da smo si na jasnem. Nihče, prav nihče v slovenski politiki si ob reševanju tega problema nima pravice ploskati. Morda bi si to zaslužil 10 let nazaj. Danes pa ne. Le molče lahko ponižno opravijo svoje delo. In to predlagam tudi ministrici. Da v svoj zagovor pove le "Naredila sem to, kar bi morali pred mano, pa niso Igor Bavčar, Ivan Bizjak, Andrej Šter, Mirko Bandelj, Borut Šuklje, Peter Jambrek, Rado Bohinc in Dragutin Mate". Potem pa se naj opozicija izživlja. Več kot o komurkoli drugem, bodo povedali o sebi.

Kopirajmo skandinavski model

2009-02-24T19:02:00.000+01:00

Finance poročajo: Danska vlada namerava v letu 2010 za 3,5 milijarde evrov znižati davčno obremenitev in tako prispevati h krepitvi gospodarstva, ki ga je načela svetovna finančna kriza. S predlagano spremembo davčne zakonodaje bodo imeli potrošniki prihodnje leto na voljo za 1,6 milijarde evrov več sredstev.

Razmislek o protikriznih ukrepih vlade

2009-02-21T18:59:00.002+01:00

Odkar je vlada uvedla možnost subvencioniranega krajšanja delovnega časa iz 40 urnega delavnika na 36 urni, me je pri tem ukrepu nekaj motilo. Ne domišljam si, da poznam s kakšnimi težavami se srečujejo podjetja v teh časih, zato tudi težko presojam ali je takšen ukrep koristen ali ne.

Vendar ko se čedalje več podjetij odloči za takšen korak, se nehote vprašam, ali so se podjetja za ta ukrep odločila, ker ga res potrebujejo, ali le zato, ker v bistvu ne vedo kako bi se s trenutno situacijo spopadla, pa so se za to odločili tako kot jim je vlada nakazala da se s to situacijo spopada. Zato, da so v bistvu pridobila ddaten čas, da razmislijo kako naj se z upadanjem povpraševanja dejansko spopadejo.

Ob upadu prihodkov je podjetje nekako prisiljeno krčiti stroške. Ukrep vlade je ukrep uravnilovke. Nižanje plače vsem za 10%. V primeru kratkoročne krize bi ta ukrep zelo verjento izpolnil svoj namen. Podjetja bi spodbodel da teh 6 mesecev potrpijo, obdržijo tudi kakšnega zaposlenega, ki ga sicer ne potrebujejo več. Pokurijo vse svoje rezerve - upad naročil je namreč po podatkih podjetij precej večji kot 10%.

Kaj pa po 6 mesecih? Če se razmere ne bodo izboljšale, ali se bodo celo še poslabšale, bo pa podjetje v precej slabšem položaju, kot bi bilo, če bi že na samem začetku krize začelo izvajati resnejše ukrepe kot so te podprti s strani vlade. Lahko pa po drugi strani pogledamo tudi tako, da je vlada dala (slabemu) manangementu vsaj nek hint, kako se lahko začnejo sami spopadati s krizo, če so pač sami bili brez idej.

Spopadanje na vladni način pa ima tudi eno slabo stran. Podjetje svojim delavcem z nižanjem plače za 10% definitivno sporoča, da imajo težave. In dobri delavci se bodo ozrli drugam. In verjento tudi našli delo drugje. Podjetju se bo na ta način struktura zaposlenih poslabšala.

Pogosto je tudi mnenje, da nekaterim podjetjem država ne bi smela pomagati, ker so itak obsojena na propad. V bistvu se s tem ne strinjam. Država naj pomaga ali vsem ali pa nobenemu. Da bi sedela križem rok, in le zreducirala javno porabo vsaj v višini upada proizvodnje aktivnosti, je verjento naivno pričakovati, sploh zaradi neosocialistov, ki so trenutno na oblasti, zato ostane le pomoč vsem. Saj si verjetno nihče ne želi, da bi Erjavec odločal o tem ali naj pomoč dobi Železarna Ravne ali Gorenje, ali Golobič o tem ali pomagati Ultri ali Iskratelu. Če pa bi to še nekako potrdili, pa se vprašajte, ali bi za finančni nasvet res zaprosili finančnega ministra, recimo bivšega Andreja Bajuka.

Vem, da neke možne rešitve nisem nakazal. Imate morda vi kakšno?

Nekaterim uspe v prvo!

2009-02-21T16:53:00.002+01:00

"Pri 17. letih sem že rodila. Imela sem dokaj stroge starše, ki me do 16. leta niso pustili nikamor"

Andrijana Starina Kosem (Jana, 2005)

ind - 20.2.2009

Balkanska strategija slovenskih železnic

2009-02-18T20:27:00.003+01:00

Lani so Slovenske železnice ustvarile cirka 10 mio EUR izgube na tovornem delu, in cirka 8 mio EUR na potniškem. Ok, slednje razumem. Javni prevoz oseb, ima elemente javnega dobra, je neke vrste servis, ki ga država nekako mora zagotavljati svojim državljanom.

Ampak izguba na tovornem delu je pa precej problematična. Saj ne gre za prevoze dobrodelnega tovora. Gre za gospodarsko dejavnost. In če le te ne moreš opravljati z dobičkom, je bolje da je ne opravljaš. Bolje da prepustiš prevoze tistim, ki jih bodo opravljali z dobičkom.

Opravljanje preovozov z izgubo lahko tudi pomeni, da železnica kasira premalo, morda na račun koga drugega, ki ima zaradi tega ekstra dobičke.

Vse to slabo delovanje in izguba, pa železnicam ne zadošča. Našli so še slabšo železnico, Albanske železnice, s katerimi bi se sedaj želeli strateško povezati, poročajo Finance. A sedaj bomo pa Slovenci poleg slovenskih še albanske železnice subvencionirali???

Nekdo, ki še doma ne zna dobro poslovati, bi sedaj želel svoje poslovanje še širiti. Res pa imajo Slovenske železnice eno veliko prednost pred vsemi ostalimi. Blizu jim je balkansko poslovanje. To pa na balkanu ni mačji kašelj.

Protirecesijski ukrepi vlade

2009-02-15T22:25:00.003+01:00

Eno od pravil, ki ga zelo hitro osvoji vsak, ki začne vlagati na borzo (še posebej na razvite borze, ne tale vrtec od LJSE) je, da je le nepričakovana novica novica. Tako se začetniki pogosto čudijo, kako to, da je po objavi krasnih poslovnih rezultatov nekega podjetja, delnica tega podjetja padla in ne zrasla. Odgovor se skriva v pričakovanjih. Če so vsi pričakovali tako dobre rezultate, so se le te že odrazili v ceni delnice. Ko so dejansko rezultati prišli, je bilo vse že v ceni. Če pa so pričakovali še boljše rezultate, kot so dejansko prišli, pa cena jasno pade.

In nekaj podobnega se dogaja tudi z protirecesijskimi ukrepi slovenske vlade. Pridejo prepozno, in premedlo. Praktično nobenega presenečenja. Nič, kar bi preseglo pričakovanja. In tako je vprašanje, če ni vsak ukrep dejansko protiukrep, ker le prinese novo razočaranje.

Mirno lahko ugotovimo, da je recesija v Sloveniji predvsem zunanji pojav. Prišla je od zunaj, in odšla bo, ko bodo za to izpolnjeni pogoji zunaj. Vlada vpliva na to praktično nima.

Kar pa seveda ne pomeni, da lahko vlada mirno prekriža roke in čaka boljše čase. Vlada lahko poskrbi, da bomo konec recesija pričakali v boljši kondiciji kot ostali deli sveta, kjer se bodo s recesijo spopadli precej odločnejše. Vlada bi predvsem morala poskrbeti za popolno zamrznitev deleža javne porabe. Če bodo davčni prihodki upadli za recimo 5% mora vlada poskrbeti, da se bo vsaj za toliko znižala tudi njena potrošnja iz proračuna. Korak v to smer je bilo nižanje plač za 1 PR v javnem sektorju.

Področje, kjer bi se vlada še lahko izkazala pa je tudi problem neplačevanja. Že brez recesije je plačilna nedisciplina spravila marsikatero podjetje v nelikvidnost, v času gospodarskega zastoja pa je to še precej hujši problem. Borbo z nelikvidnostjo lahko vlada vodi tudi na tem področju.

Zavedati pa se je potrebno tudi, da bo recesija pomenila tudi prečiščenje trga. Slabši bodo odpadli. Dobri bodo dobili nove priložnosti. In pri tem prečiščevanju vlada ne sme delovati zaviralno. Reševanje slabih, lahko potegne za sabo tudi propad boljših, ki bi sicer lahko preživeli. Velikokrat je na borzi bolje enostavno dati mir, kot pa na vsak način nekaj narediti. Enakega pravila se lahko drži tudi naša vlada. Še posebej, če res velikih, morda že revolucionarnih korakov, ne zmore. Recimo, da bi splošno davčno olajšavo dvignila za jurja evrov, s tem praktično vsem državljanom povišala neto plačo, in jim s tem omogočila da malce več zapravijo, kar se nekako sedaj trudijo v vseh razvitejših državah.

Odgovor vlado - na odprto pismo

2009-02-02T18:23:00.002+01:00

Vlada mi je poslala kao odgovor na moje teženje.

Odgovor (PDF).

Moja zahvala
-----------------
Najlepša hvala.

Upam da bo priplo tudi še kaj vsebinskega.

Lep pozdrav,
Marko Pavlišič

Pahor in Janša sodelujeta

2009-01-30T17:06:00.003+01:00

Začetek Pahorjevega premierstva je bil do neke mere zaznamovan z mostogradnjo. Pahor je dajal močan občutek, da se raje zameri zaveznikom, kot nasprotnikom. Kako drugače razumeti Rupla, pa še kakšno drugo potezo. Nenazadnje izgleda da je tudi iskanje rešitev za gospodarsko depresijo v zaostanku predvsem zaradi iskanja kompromisov z opozicijo.

Izgleda pa, da je Pahorjeva mostogradnja bila na drugi strani sprejeta bolj kot izkaz šibkosti. In, kaj naredi lisica, če ji jež pokaže nezaščiten trebušček? Ugrizne, ga in. In pomalica.

Kako drugače razumeti to, kar si je SDS privoščila v parlamentu. Zaradi nesprejema predlanskega zaključnega poročila, so enostavno blokirali odločanje o ratifikaciji hrvaškega in albanskega pristopa k zvezi NATO.

Kar pa izgleda boli marsikaterega (predvsem pozicijskega) politika. V spletnih časopisih pa tudi redbook-u, je brati, kako bo nesprejetje protokola, očrnilo podobo Slovenije v mednarodni skupnosti. In da v tujini ravnanja slovenske politike ne bodo razumeli.

Pa kaj še. Če kje, bodo ravno v državah z dolgoletno demokracijo razumeli, da se pač včasih zalomi. Da opozicija nagaja poziciji. Koliko ljudi trenutno gleda na Irsko, kot na črno ovco, glede na to da so zavrnili ratifikacijo evropske ustave? Koliko ljudi gleda tako na Češko, ki je ravno tako ni potrdila, pa trenutno celo predseduje EU, se pravi daje neke vrste zgled vsem ostalim? V demokraciji je popolnoma normalno, da opozicija nagaja. Volilci pa smo tisti, ki bomo takšna dejanja bodisi nagradili, bodisi kaznovali. Na naslednjih volitvah.

Ocene, da na tujem tega ne bodo razumeli, kažejo na nerazumevanje kaj demokracija sploh je, in na podcenjevanje teh tujcev, ki naj bi si o Sloveniji pridobili mnenje.

Nenazadnje pa vpletanje strahov pred odzivi v tujini, kaže na že kar simptomatično nacionalno pomanjkanje samozavesti. Kaže na to, da res še nismo sprejeli države za svojo, da je bila morda osamosvojitev res le menjava Beograda za Bruselj. Premagajmo to.

In najslabša rešitev je, da bi pozicija podlegla izsiljevanju opozicije, in potrdila zaključni račun zaradi ratifikacije protokola za vstop Hrvaške in Albanije v NATO. Potem nikoli ne bomo več vedeli, ali je bil zaključni račun upravičeno ali neupravičeno potrjen.

Poteza nenazadnje kaže Janšo, kakršen je že od nekdaj, le da je v vmesnem času to malce bolje skrival. Janša je odličen taktik. Pogleda situacijo, in izbere taktiko, ki mu maksimizira profit. Pred par meseci, ko je ponudil odstop, se mu potem nekako ni izšlo. Čeravno bolj zaradi drugih zadev kot njegove taktike. Padajočega ometa in patrij pač ni bilo ravno možno predvideti. V tem primeru, pa izgleda Pahor pristaja na njegovo igro. Kar je napaka. Pahor Janševe igre na Janševem terenu, po Janševih pravilih pač dobiti ne more.

Morda je čas, da se Pahor Janše osvobodi. Se posveti vodenju vlade, in se ne obremenjuje, kaj dela opozicija. Nenazadnje ima Slovenija sedaj precej večje probleme, kot to, kaj si bodo pa drugi mislili o Sloveniji, če ne podpre dotičnih protokolov.

Seveda obstajata še dve alternativni razlagi. Morda trenutna pozicija kaj več kot potrjevanja protokolov sploh ne zmore, in ji takšna igra celo ustreza. In morda si opozicija ne upa protokolov za Hrvaško podpreti, hrati si pa tega ne upa jasno in glasno povedati. In se potem kot neko malo razvajeno derište izgovarja, da ne gre v vrtec, ker včeraj ni dobil tiste igračke.

Bomo videli. Osebno se mi zdi korektnost računovodstva države precej pomembnejše kot odložitev ratifikacije pristopnih protokolov za Nato. Bomo videli, kako se bo odločila politika.

Odprto pismo predsedniku vlade - Nerazumna nagrada šefu NLB

2009-01-21T16:40:00.002+01:00

Poslano - 21.1.2009 na gp.kpv@gov.si

Spoštovani predsednik vlade,

V medijih pišejo, da miljonsko nagrado predsedniku uprave naše največje banke označujete za nerazumno vsoto. Pišejo tudi, da boste od ministra za finance zahtevali pojasnilo in ne izključujete možnost revizije.

Samo višino nagrade težko komentiram, vsekakor pa pozdravljam boljši nadzor nad tem, kako nadzorniki v imenu države nadzorujejo in usmerjajo vodenje naše največje banke.

Vendar bolj kot kopanje po preteklosti, je pomembno poskrbeti, da se čez en mandat, ne bodo pojavljala ista vprašanja in predvidevale enake revizije.

Spoštovani predsednik vlade - sprašujem vas, ali poznate člene pogodbe z novim predsednikom uprave NLB g. Draškom Veselinovičem, in ali ste jih pripravljeni transparentno posredovati javnosti. Če je že pogodba o vodenju največje slovenske banke, katere pomembni delničarji smo v bistvu vsi davkoplačevalci, poslovna skrivnost, nas prosimo seznanite vsaj z maksimalno nagrado, ki je obljubljena novemu predsedniku uprave, ali pa vsaj ključnimi podatki in smernicami izračuna te nagrade.

Gospod Pahor. Že davno pred volitvami ste napovedovali novo politiko. Prosim, čas je da to pokažete z dejanji. Hvala. Težave s pogodbo starega, in sklepanje pogodbe z novim predsednikom uprave NLBja je primeren trenutek.

Marko Pavlišič

Slovenski nacionalni interes - Igor Bavčar

2009-01-15T23:12:00.002+01:00

Igor Bavčar se je z NLB dogovoril za odlog plačevanja svojih in Istrabenzovih posojil za več kot šest mesecev, smo izvedeli od virov blizu banke. Tega ne Bavčar, ne NFD Holding NF2N, ne NLB niso komentirali. Težava ostajajo posojila pri tujih bankah.

Pišejo na Financah.

Brez komentarja.

Liberalni večer - 20.1.2009 - zgodovina korporacij, korporacijskega prava in strukture prihodkov države

2009-01-15T17:28:00.001+01:00

V torek, 20.1.2009, bo prvi Liberalni večer v tem letu. Tokrat bo tematski, in sicer bo Dušan predstavil zgodovino korporacij, korporacijskega prava in strukture prihodkov države.

Datum in ura: torek, 20.1.2009 ob 20:00.
Kraj: Lokal DA BU DA, Šubičeva 1a, v Ljubljani (v bližini maksimarketa in parlamenta).

Korporacije in korporacijsko pravo, ki ga poznamo danes, se bistveno razlikujejo od začetkov nastajanja korporacij. Ključna sprememba se je zgodila leta 1886, ko dobi korporacija status pravnega subjekta.

Klasiki liberalizma ( John Locke, Adam Smith, David Hume) in tudi Karl Marx so delovali v obdobju, ko korporacije še niso imele takšne ekonomske moči in niso bile ključni element njihovih analiz. Ravno tako v njihovem obdobju ni bilo davka na dobiček in prometnega davka, ki sta danes poleg carin ključna prihodka države.

Ne bo šlo za zaključeno predavanje, temveč bo Dušan debato zapeljal v nekaj odprtih dilem, ki so se mu pri tem pojavile:
- regulacija vs. prosti trg
- davki vs. teorija presežne vrednosti
- podjetniški pohlep vs. strah
- podjetniško vs. korporacijsko
- liberalno vs. socialno
- korporacije vs. država

Vabljeni!

PS: Zaradi potrebe po organizaciji prostora, prosim, da svojo udeležbo potrdite z odgovorom na to sporočilo do sobote.

Pahorjevi prihranki

2009-01-08T19:59:00.002+01:00

Ker Pahor plačuje sam reprezentančne stroške, je proračunu prišparal v dveh mesecih cirka 1400 EUR. Pri plači cirka 6000 EUR bruto, kar pomeni cirka 3000 EUR neto.

Skratka Pahor porabi za reprezentanco 23% svoje plače.

Pahor se s takšnimi zadevami predvsem smeši. Pa naj se, če mu to paše. Če se predsednik vlade nima ukvarjati s čim drugim, kot je njegova reprezentanca, potem smo lahko zelo srečna država. Toliko srečna, da si predsednik vlade zasluži takoj kakšno 100% povišico.

Primož Kozmus in renta za športnike (in ostale zaslužne)

2009-01-06T16:21:00.003+01:00

V teh dneh se kar veliko piše o rentah za zaslužne športnike, predvsem zaradi aktivizma našega zlatega olimpijca, metalca kladiva, Primoža Kozmusa. Mnenja o tem so različna, čeravno imam občutek da je v zadnjem času prevladala bolj liberalna pozicija- naj poskrbi vsak zase, vrhunskim športnikom bo to še precej lažje kot komu drugemu.

Aleš Golli je objavil dva prispevka Uspehe športnikov mora država nagraditi in Mit o športni promociji pa je tudi na to temo.

Andrej Košak pa je prispeval zapis Renta.

Had pa razmišlja med drugim tudi o kozlih, in njihovem odnosu z Primožem oz. obratno.

Pa še jih je 1, 2, 3, 4, 5...

Glede na to da so športniki definitivno narodni junaki, da so v trenutkih svojih uspehov zelo vidni in zelo zaželjeni (za foto seanse in rokovanja) je verjento odveč računati na to, da bi politika uspela na to zadevo pogledati razumsko in se v celoti uprla pričakovanim oz. zahtevanim rentam. Konec koncev, kaj pa je ena penzija? Sploh, če jo bodo plačevali nekoč v prihodnosti, ko trenutni oblastnik željan samopromocije več ne bo na oblasti.

Za prvi korak bo dovolj, če bodo oblastniki morebiti podarjeno rento plačali takoj. Ni prav težko izračunati, koliko je potrebno vložiti v pokojninski sklad, da nekdo potem do smrti prejema neko rento (oz. pokojnino). In, če se da darilo danes, naj se danes tudi plača. Naj danes poiščejo sredstva in jih nakažejo v ustrezen rentni sklad. Najbolje kakšnega komercialnega, morda celo tujega.

Če bi to namreč delali preko SPIZa ali KADa je bo vedno vprašanje čistih računov. Ali so res nakazali realno ceno, ali pa so dobili prijateljsko ceno. Pa še športnik bo tako precej bolj zanesljivo dobival kar mu je oblast namenila. Še ne dolgo nazaj so bile debate o raznih zaslužnih upokojencih in ustreznosti njihovih rent kar pogoste.

Si upate napovedati kako se bo dejansko odvila ta zgodba? Morda tako, da bo pač zaslužni nekje navidezno zaposlen, s tem pa mu tudi teče pokojnska doba, za nadaljno rento. In račune bodo plačevali naši zanamci, ki se jim to, kdo je Primož Kozmus, ne bo več sanjalo. Tako kot večina mladih ne ve več točno kam bi popredalčkali Bojana Križaja ali Roka Petroviča.

Aleš Golli: Mit o športni promociji: ali uspehi športnikov večajo proračunske prihodke?

2008-12-31T10:14:00.000+01:00

Tega Aleševega zapisa vam ni potrebno prebrati takoj. OBVEZNO pa si ga shranite. In ga pojdite prebrat vsakič, ko vam bodo naslednjič trosili neumnosti o nacionalnem interesu, pomenu športa za "prepoznavnost slovenije" in o učinkih športnih uspehov na gospodarsko dejavnost: Aleš Golli: Mit o športni promociji: ali uspehi športnikov večajo proračunske prihodke?

Aleš Golli: Kolokvij za študente novinarstva

2008-12-24T17:33:00.000+01:00

Aleš je na svojem blogu objavil odličen kolokvij za vse študente novinarstva, uporabno tudi za vse že (ne)izobražene novinarje, pa tudi nas, "neodvisne" politične blogerej - Aleš Golli: Kolokvij za študente novinarstva.

Da ne bo kriza le žalostna

2008-12-21T20:02:00.002+01:00

Politično kadrovanje v NLB?

2008-12-20T17:45:00.004+01:00

Draško Veselinovič je bil izbran za novega predsednika uprave NLB. Sanja se mi ne, po kakšni liniji je bil kadrovan, saj pač nisem bil zraven :-))

Ampak reakcija Golobiča je zgovorna. Nekaj mu namreč ne paše. In sta dve varianti.

1. Ali je šlo za politično kadrovanje, in Golobiču ni všeč izbor pa se bo moral s tem sprijazniti (kot z Ruplom)
2. Ni šlo za politično kadrovanje, in Golobiču ni všeč izbor, in bi torej rad da bi bil izbor političen.

In obe varianti sta zanič. Sta slabi. Kažeta na to, da smo še zelo daleč od nevpletanja politike v gospodarstvo.

Ob tem bi omenil, da je nedavno eden od uglednih slovenskih ekonomistov (mislim da je bil Mencinger) dejal, da v bistvu niti ni važno kdo je lastnik podjetja, da je za poslovanje važna predvsem strokovnost in sposobnost manangementa. Halo! Normalno da je tako. V bistvu to velja za praktično vse družbene sisteme, začenjši z sužnjelastništvom. S tem je želel pač ekonomist nekako opravičiti lastništvo države.

Pozablja pa na nekaj. Da je izbira manangementa v primeru klasičnega kapitalskega lastnika pogosteje res podrejena sposobnosti in strokovnosti kandidatov. Seveda so tudi v teh primerih kadrovanja po sorodstvenih linijah, poznanstvi itd... kar naplavi na površje marsikaterega nesposobneža. Ampak zaradi nesposobnosti potem počasi takšno podjetje propade, kapital ponikne.

Po drugi strani pa je v primeru, ko je lastnik država, kadrovanje praviloma po politični liniji, pa tudi sorodstvena in poznanstvena linija nista izključeni. Dodatno pa se lahko podjetju, ki zaradi slabega manangementa zaide v škripce, po istih linijah še malce pomaga. Bodisi direktno ali indirektno. Če pa že ne gre drugače, se pa managerja sicer razreši (po možnosti z bogato odpravnino), in se mu priskrbi nov stolček.

Še enkrat poudarjam, da se mi sanja ne, ali je Draško Veselinovič, predsednik odbora za finance pri LDS, politično kadriran ali ne. Dejstvo pa je, da je bil dolga leta direktor Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Tudi v časih Dadasa, ko je dejansko precej ljudi zaradi slabega nadzora nasrkalo. Seveda Draško ni bil direktno odgovoren za nadzor. Bil pa je zraven. Nenazadnje je Dnevnik zapisal tudi tole: Draško Veselinovič je bil predsednik uprave Ljubljanske borze od leta 1991 do 2004. Ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi pomanjkljivega nadzora z navideznimi posli, ki so jih opravljale nekatere borzne hiše, proti Veselinoviču sprožila postopek, je odstopil s položaja predsednika uprave. Veselinoviču je takrat grozil odvzem licence.

Pih, pa saj gre konec koncev le za eno banko.

PS: Gantar ima že dolgo časa apetit po kakšni banki. Tisti Gantar, ki je tudi v LDS. Od koder prihaja tudi Draško. Saj ne da bi kaj namigoval ... ampak ali ni to malce veliko zahvalno darilo?

Napredek v Iraku

2008-12-20T09:16:00.003+01:00

Neglede na to, kaj si mislimo o upravičenosti Ameriškega posega v Irak, o njihovih razlogih in dejanjih, ostaja res, to kar je zapisal L I B E R T A R E C na svojem blogu.

Na primeru Bushevega čevlja vidimo, kakšen je konkreten napredek v Iraku. Če bi se takšen napad zgodil par let nazaj na Sadama, o tem verjento mediji ne bi poročali. Ne bi poročali niti o tem, kaj se potem zgodilo z novinarjem, niti o tem kaj se je zgodilo z njegovo družino. Pa ne zato, ker se ne bi zgodilo nič. Pa tudi protestiral na ulicah ne bi nihče. Bi pa vsi prekleto dobro vedeli, da je na tem svetu le en sam bog, ki drugih čevljev ne potrebuje.

PS: Moram pa priznati, da je Bush za svoja leta pokazal precej dobre reflekse, in tisti nasmeh po prvem metu kar nekako vabi po nadaljevanju igre.

A je komu to jasno glede krize?

2008-12-19T17:54:00.004+01:00

Podjetja v zadnjem času kar po tekočem traku sporočajo o nižanju delovnega časa in plač za 10%. In pa seveda nepodaljševanje v v primeru dela za določen čas in podobnih ukrepih za nižanje stroškov.

Hkrati pa poroča FED o tem, da bo letošnja ameriška gopodarska rast 0,3%, drugo leto pa naj bi bilo zmanjšanje za 0,2%. V Sloveniji pa bo še bolje. Drugo leto naj bi imeli 1,1% gospodarsko rast.

Skratka na eni strani nižanje stroškov za 10% pri delovni sili, verjamem pa da bodo reducirali tudi pri drugih stroških. In to ob praktično nespremenljivem gospodarskem obsegu, oziroma ob malenkostnem zmanjšanju v ameriki, pri nas pa ob rasti.

Meni se tukaj nekaj ne izide.

Zanimivo pa da nič ne poročajo o potrebah po zmanjševanju zaposlenosti v bančnih krogih, pa tudi država bi lahko malce med svojimi uradniki privarčevala - že iz solidarnosti do delavcev.

PS: O krizi piše tudi davidstres.

Aleš Golli: Opustimo ritual neposrednih volitev gospoda predsednika

2008-12-18T14:47:00.000+01:00

V blogu Aleš Golli: Opustimo ritual neposrednih volitev gospoda predsednika je Aleš lepo podal par svežihmisli okoli položaa premiera vs. predsednika, in zadevo še lepo zaključil s povsem konkretnim predlogom.

Priporočam.

Plaz Slano blato - kura, ki nese zlata jajca

2008-12-16T19:36:00.003+01:00

V teh namočenih dnevih plaz Slano blato nad Lokavcem spet grozi. Pravijo, da se premika 30K kubičnih metrov materiala. V sanacijo plazu naj bi do sedaj država "investirala" že 8 mio EUR.

A pa se komu sanja, koliko novih hiš lahko postaviš za ta denar? Pa naj se jihpreseli par 10 metrov naprej, in to v nove hiše, z nadstandardno kakovostjo gradnje. Sicer pa piše tudi: Sama vas sicer ni ogrožena, bi pa lahko blato, ki se v štirih urah premakne za dva metra, poškodovala doslej že opravljena sanacijska dela, je povedal poveljnik civilne zaščite v občini Ajdovščina Igor Benko.

Skratka, nihče ogrožen, pa plačamo 8 mio EUR - za kaj?

Ok, poglejmo iz drugega konca. 30.000 kubičnih metrov je baje problem. Po referenčnem ceniku iz OZS stane odkop enega kubika 9,02 EURa in nakladanje še 1,87 EUR. Potem pa še odvoz. Kar je nekako v skladu z tem, kar mi je povedal koelga, da to stane cirka 5 EUR na kubični meter. Cena je seveda nižja pri takšnih količinah.

Osnovnošolska matematika pokaže, da za odstranitev in odvoz 30.000 kubičnih metrov zemljine, plačaš 150.000 EUR. Država je do sedaj plačala 8 mio EUR. Resnično bi bil neumen tisti, ki bo ta ne slani, ampak ZLATI plaz dokončno saniral. Očitno gre za kuro, ki nese zlata jajca. KOMU?

Radio Slovenija - prvi program - propagiranje Kitajske

2008-12-15T17:02:00.004+01:00

Danes on 16:30 sta bila na RA SLO 1 dva prispevka. Prvi o tem, da naj bi svetovni finančni sistem potreboval spremembe. In kot zgled je bila navedena Kitajska. Vsaj razumeti je bilo tako. Kot država, ki ne sprejema liberalizacije, ki jo forsira mednarodni denarni sklad. In ta liberalizacija naj bi imela v državah v razvoju hude posledice za razvoj, saj naj bi onemogočala razvoj na ruralnih področjih. Kar pa naj bi Kitajski, z njenim sistemom uspelo.

Vsaj meni se je prispevek slišal kot ponujanje Kitajske poti, kot rešitev za sedanjo finančno krizo.

Res mi ni jasno, kako lahko kaj takšnega pride v prispevek nacionalnega radia. Ne morem kaj, da se ob tem ne bi spomnil ene anekdote, še iz časov socializma.

Pride ruski pes na obisk k ameriškemu. Prostorna uta, prostor za tečt, za zajtrk, kosilo in večerjo hamburgerji. Pasje sanje pač. Ok, ruskemu psu je bilo kar všeč. Pa ameriški vrne obisk in kaj vidi pri svojem ruskem kolegu. Še večja ogrevana uta. Ogrevana tla na tekališču. Za zajtrk kaviar, za kosilo gosja jetrca, za večerjo telečja obara. Pa pravi američki pes "Ej kolega, a ti imaš pravi raj tukaj". "Ja, v bistvu je uta res ok, pa hrana tudi, ampak veš, včasih bi pa tudi rad malce zalajal".

S krajšanim delovnim časom nad posledice recesije

2008-12-14T19:19:00.003+01:00

Finance pišejo, da minister za delo, družine in socialne zadeve obljublja sofinanciranje prispevkov v primeru da je podjetje zaradi recesije prisiljeno v krajšanje delovnega časa, s čimer se potem nekako izogne odpuščanju delavcev. O podobnem ukrepu, katerega glavni plus je ohranitev delovnih mest, razmišlja tudi nemška premierka.

Delo za krajši delovni čas je v bistvu le malce lepše poimenovano znižanje plač.

Lepo bi bilo, če pa bi vlada, pred tovrstnimi ukrepi naredila en drug ukrep, kot je predlagal nekdo na forumu financ. Naj vlada najprej skrajša delovni čas svojim zaposlenim, vsem v javnem sektorju, razen tistim, kjer to pač ni mogoče (učitelji, ....). Naj "skupne službe" delijo usodo delavcev, in najprej na sebi preiskusijo svoje ukrepe.

Za kvalitetno javno zdravstvo!

2008-12-12T20:29:00.001+01:00

Velikemu zagovorniku našega kvalitetnega javnega zdravstva in nasprotniku podivjane, neoliberalistične privatizacije človekovega zdravja, nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu želimo uspešno okrevanje po današnji operaciji ramenskega dela hrbtenice v zasebnem sanatoriju v Švici.

Je objavil L I B E R T A R E C na svojem blogu.

Pridružujem se dobrim željam za skorajšnje okrevanje prvemu Slovenskemu predsedniku.

PS: LIBERTAREC je nominiran za najboljši blog.

Vedno aktualna diareja

2008-12-10T22:51:00.002+01:00

Zaresove točke za usklajevanje koalicijskega sporazuma

2008-12-10T20:53:00.002+01:00

Danes sem čist slučajno naletel na zaresovovih 99. točk za usklajevanje koalicijskega sporazuma. Iskal sem namreč, kako je v koalicijskem sporazumu določena kadrovska sestava, predvsem pa ali je kaj govora o posebnih premierjevih odposlancih.

Par zanimivih točk, ki mislim da niso našle mesta v koalicijski pogodbi. Nisem pa šel sedaj preverjat, ampak pišem bolj po spominu. Vesel bom, če me bo kdo popravil, in povedal katere točke so kljub temu prišle v končno koalicijsko pogodbo.

Aja izbor je moj. Kar se meni zdi zanimivo. Vse si lahko preberete tukaj. Še bolj vesel bom, pa če naredite svoj izbor. Italic so moji komentarji.

9. Odpraviti obvezno članstvo v Kmetijsko-gozdarski in Obrtni zbornici Slovenije.
Če je bilo ukinjeno za GZS naj bo tudi za kmete.

16. Ukiniti monopol dimnikarskih podjetij.
Vsaj enega :-))

17. Letno registracijsko takso za osebne avtomobile in davek od motornih vozil
spremeniti tako, da njuna višina za posamezen avto postopno ne bi bila več odvisna
od prostornine motorja, temveč od izpustov škodljivih snovi.
Populistično ampak vsekakor sprememba na bolje.

26. Povečati delež izbirnosti v osnovni šoli, tako da bo primerljiv z razvitimi in
učinkovitimi šolskimi sistemi.
Na redbook.si je bila kar debata na to temo.

27. Uvesti nacionalno preverjanje znanja ob zaključku prvega triletja osnovnošolskega
izobraževanja (ob koncu 3. razreda OŠ). Udeležba učencev bo prostovoljna. Obvezno
NPZ ob zaključku devetletke.
Sproti je treba spremljati kaj in kako se dela v šolah.

45. Redefinirati avtorsko zakonodajo.
He he, me prav zanima kako bi to redefinirali.

49. Omogočiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi pod okriljem ZZZS.
50. Do leta 2010 uvesti obvezno zavarovanje podjetij za primer nezgod pri delu in
poklicnih bolezni, prenos tega zavarovanja v okvir zasebnih zavarovalnic s hkratno
diverzifikacijo zavarovalne premije glede na rizičnost delovnih mest.
Hm. dodatno prenesti v bolj javno sfero, tole drugo pa vzasebni sektor. Ali bi se prosim odločili kaj bi radi?

54. 1.01.2009 se mora začeti izvajati brezplačno in prostovoljno cepljenje proti HPV
(dogovor z zavarovalnico, strokovni svet je že dal navodila).
No pa da vidimo. Datum je bližje in bližje.

61. Uvesti konkurenco med javnimi zavodi za program, ki ga financira ZZZS.
Hm, sliši se zanimivo. Zakaj bi se omejili le na javne zavode?

62. Urediti pravne podlage za enotno evidenco prejemkov in vzpostavitev enotne vstopne
točke za pridobivanje vseh socialnih transferjev ter poenotenje cenzusov za
prejemanje socialnih prejemkov.

71. Takoj ustaviti gradnjo tržnih stanovanj v okviru Stanovanjskega sklada RS ter začeti z
gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.
:-))) Ali pa če se SS kar ukine.

80. Uvesti dodatno obvezno označevanje hranilne vrednosti živil z grafično, tj. "semafor"
oznako.
Lepo. Ali to že kje imajo?

Prožnost na trgu dela

2008-12-08T08:05:00.001+01:00

Delodajalci predlagajo povečanje prožnosti na trgu dela. Dnevnik povzema glavne predloge delodajalcev.

skrajšanje odpovednih rokov za vse na 30 dni; zdaj trajajo od 30 do 120 dni (za delavce z najmanj 25 leti delovne dobe),
drugačna ureditev odpravnin v primeru večjega števila odpovedi in kadar je podjetje nelikvidno,
znižanje nadomestila za čas čakanja na delo s 100 na 70 odstotkov osnovne plače zaposlenega,
izločitev odmora za malico iz efektivnega delovnega časa, uvedba 36-urnega delovnika tudi v podjetjih, kjer ni sindikata,
omejitev nadomestila za brezposelnost (časovno in povezava višine nadomestila s premoženjem brezposelnega),
skrajšanje nadomestil plač za bolniško odsotnost (s 120 na 60 delovnih dni v letu),
zmanjšanje plačanih dni za bolniško odsotnost v breme delodajalca (zdaj 30 dni) oziroma uvedba "čakalnih dni" brez nadomestila plače,
postopno zvišanje starostne meje za upokojitev na 65 let,
odprava omejitev zaposlovanja tujih delavcev v obliki kvot.

Ključni sta verjetno prvi dve točki. Po zakonu namreč delavcu, ki je npr. delal 15 let pri delodajalcu, pripada odpravnina v višini 5 plač, pa recimo še 2 meseca in pol odpovednega roka. Skupen stroške delojemalca pri odpravnini takšnega delavca je cirka 7,5 njegove plače. Kajpa delavca, ki je v podjetju recimo leto in pol? Potem pa le 1 mesec odpovednega roka pa še 1/5 mesečne plače. V bistvu torej 7x manj. Kaj pa pripada delavcu, ki je bil zaposlen za določen čas, pa mu ne podaljšajo pogodbe? Kaj pa tistim, ki delajo (pa ne po svoji volji) kot s.p. ali preko študentskega servisa, ali preko kadrovske agencije? Tistim ne pripada nič.

Tako da lahko predvsem razberemo, da v Sloveniji že imamo prožnost na trgu dela, predvsem pa imamo zelo velike razlike med samimi delojemalci. Nekateri so zelo dobro zaščiteni, med tem ko so drugi v izjemno slabem položaju. Takšen sistem ni in nikoli ne bo pravičen. Nujno bi bilo sistem spremeniti predvsem v smer, da bi bili delojemalci v čim bolj enakem položaju. Primer je recimo opisan na liberarni-klub.org.

Predvsem sem pa v teh debatah začuden, kako predvsem sindikati zagovarjajo ohranitev obstoječega stanja. Ali res mislijo, da je recimo odpravnina v višini dveh mesečnih plač nekaj, s čimer se lahko pohvalijo? Ja, s tem odpuščenemu delavcu kratkoročno pomagaš, ampak dva meseca mineta blazno hitro. Kaj pa potem?

Ne, trenutno v Sloveniji delavca finančno gledano ni (pre)težko odpustiti. Pač pa so problemi povsem drugje. Ker mora podjetje navesti poslovne razloge, je to vedno lahko predmet pritožbe. In, če podjetje nima dobrega odvetnika, lahko mimogrede naredi napako, ki ga stane še precej več kot odpravnina. In točno iz istega razloga, imajo potem podjetja sklenjene razne odvetniške pogodbe (kot recimo Elan), kar pomeni da gre denar njim, ne pa delavcem. Koga ščiti država s takšno zakonodajo v resnici? Odvetnike ali delavce?

In, če podjetje nekoga odpusti iz poslovnih razlogov, to pomeni da ima težave pri zaposlovanju čez recimo 4 mesece, ko se stanje izboljša. Takrat znova lahko nastopijo težave.

In zaradi vsega tega podjetnik raje 6x razmisli, preden koga na novo zaposli. Zato se precej raje odloči za zaposlitev za določen čas, sodelovanje z s.p., ali pa preko študentskega servisa.

Takšen sistem je nepravičen. Nepravičen je medgeneracijsko, ker imajo tisti zaposleni še v nekem drugem sistemu nesorazmerno več pravic kot mlajši, še posebej pa nepravičen do zaposlenih v privatnem sektorju napram javnemu. V javnem se namreč precej bolj uporablja inštitut redne zaposlitve, ki nosi najvišji nivo zaščite. V privatnem sektorju, pa je vedno več ljudi že "fleksibilnih".

Dobri in sposobni delavci, ki si svojo plačo zaslužijo, bodo z navdušenjem podprli povečanje fleksibilnosti. Ravno tako brezposelni, ki si želijo dela. Od sindikatov, javnih uslužbencev in lenuhov pa to seveda ni za pričakovati.

Pahor nadaljuje boj proti brezposelnosti

2008-12-07T09:52:00.003+01:00

Pisal sem že, kako je nova vlada nemudoma začela boj proti brezposelnosti. In Pahor svoj boj nadaljuje. Ker pa brezposlenih očitno primanjkuje, mu pri tem z razrešitvijo vladnih uslužbencev pomaga kar sam sekretar vlade Milan Cvikl.

Šalo na stran, ker t vse skupaj dejansko več ni smešno. Kakor beremo na razgledi.net, je Milan Cvikl, predlagal, vlada pa potrdila, razrešitev Anžeta Logarja z mesta direktorja vladnega urada za informiranje. Ne glede na to, da večina poroča da za to vlada ni imela nobenega argumenta, to ni res. Obstaja en zelo zelo močan argument za razrešitev. Razrešili smo ga zato - ker ga lahko. Po pravilih se namreč lahko v enem letu po imenovanju na takšen položaj nameščenca razreši. In ta argument g. Cviklu zadošča.

No, ko pa je za to izvedel Pahor, ki nekaj da na svoj izgled, se s tem seveda ne more strinjati. gre za omadeževanje slike, ki jo Pahor želi plasirati v javnost. Zato se je Logarju opravičil, in mu ponudil službo v svojem kabinetu.

Opravičilo je vsekakor na mestu. In v bistvu je to dobra novica. Da imamo predsednika vlade, ki je toliko samokritičen da spozna in prizna napake, ki jih je storil, čeravno ne po svoji volji. Ampak na nek način je še bolj strašljivo da se dogajajo takšne zadeve brez njegove volje, kot če bi se z.

Nikakor pa ni na mestu način poprave krivice, ki se je zgodila Logarju. Le kakšno mnenje naj o Pahorjevem kabinetu dobimo davkoplačevalci, če v njem najdejo mesto ljudje, ki niso bili sprejeti drugam (Rupel) ali bili (sicer krivično) razrešeni (Logar). In če se mesta v premierjevem kabinetu odpirajo glede na to komu je potrebno najti službo.

Upam, da je Pahor Cviklu vsaj direktno povedal da je bilo to prvič in zadnjič, da si je privioščil kaj takšnega, da se je potem moral on opravičevati v javnosti. In da mu je to povedal tako, da Cvikl cel vikend ni spal. Namreč popolnoma nič narobe ne bi bilo, če bi Pahor odreagiral drugače. Sforsiral preklic Logarjeve razrešitve, saj očitno ni bil ravno pri stvari ko so jo sprejeli, Cvikla pa nogiral. Res pa si slednje vlada na samem začetku svoje poti težko privošči. Zato razumem Pahorja, da se je odločil za javno bolj milo, upam pa da v ozadju precej bolj ostro taktiko.

Čedalje bolj očitno postaja, da glava opozicija Pahorju sploh ne bo opozicija iz opozicijskih strank, ampak kar opozicija znotraj koalicije. Ob takšnih prijateljih, sovražnika pač ne potrebuješ. Če se uspe še Janša za 3 leta spraviti v kakšno EU ali NATO funkcijo in se (državotvorno kot rad pravi) ne vmešavati v interne razprtije, bo vse pripravljeno za njegov veliki come back. Španci že vedo, zakaj istega bika ne spustijo še drugič v ring. Upam, da Slovenci nismo tako neumni

Sprememba v financiranju kulture

2008-12-05T18:51:00.002+01:00

To da subvencioniranje kulture v veliki meri pomeni prelivanje sredstev od manj premožnih h premožnejšim, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Manj premožni so tako zaradi načina življenja, izobrazbene ravni in življenskega standarda, pa tudi zaradi različnega pojmovanja kaj kultura sploh je (npr. ali je Atomic Harmonic kultura??) v manjši meri deležni rezultatov subvencioniranja kulture, kot njihovi bolj premožni sodržavljani, ki pogosto zahajajo na kulturne prireditve tudi zaradi prestiža in svojega položaja. Ob tem ne smemo tudi pozabiti, da je plačilo par (deset) EUR za vstopnico v gledališče, bistveno drugačen strošek za nekega npr. zdravnika, kot njegovo kolegico, medicinsko sestro.

In pustimo ob strani razloge, zakaj sploh subvencionirati kulturo. Takšen liberalen pogled je vsekakor za Slovenijo še prezgoden, in bi izvenel le kot rdeča cunja, ki jo pomoliš biku pred nos. S tem pa se čisto nič ne bi približali potrebnim spremembam.

Ideja je povsem enostavna. Dajmo premožnim možnost, da plačajo polno, ne subvencionirano ceno kulturnega dogodka. Na način, da vsak prejemnik sredstev iz proračuna, izračuna kolikšna je polna cena recimo neke predstave, nato pa še kolikšna je cena zaradi subvencioniranja. Tale slednja, mora biti enaka kot je cena sedaj. Da pa ne bi kulturnikov obremenili z nepotrebnim računovodstvom, se seveda omogoči pavšalno določanje stopnje subvencije. Če je recimo Cankarjev dom lani prejel 50% sredstev s prodajo vstopnic, 50% pa od države (procente sem si gladko zmislil) potem je polna cena točno 2x toliko kot redna (subvencionirana) cena.

Na blagajnah nato prodajajo obe vrsti vstopnic. Kdor želi, lahko kupi komercialno, kdor pa to ne zmore, pa naj kupi po isti ceni kot do sedaj. Obvezno se tudi določi, da so subvencionirane vstopnice v rumeni barvi, z janso oznako da so subvencionirane iz proračuna ministrstva za kulturo.

S tem se za nobenega državljana stanje ne poslabša, razen če sam tako želi. Kdor želi, lahko še naprej kupuje subvencionirane vstopnice po nižji ceni. Kdor pa resnično ceni kulturo, in si to lahko privošči, pa bo z veseljem plačal polno ceno, in še kaj primaknil zraven.

S tem, bi se omogočil večji priliv sredstev v kulturne ustanove. Zmanjšalo pa bi se prelivanje sredstev od manj premožnih h bolj premožnim. Nenazadnje pa bi se tudi pokazalo, kdo je res ljubitelj kulture, komu pa gre le za prestiž. In to prestiž, ki ga želi imeti povrh vsega še subvencioniranega.

Industrija usnja Vrhnika bo državo v vsakem primeru stala milijone evrov

2008-12-05T16:48:00.003+01:00

Dnevnik piše, o stanju v IUV. Poglejmo navedena dejstva, upam da so jih pri dnevniku pravilno izračunali.

Potrebna sredstva (dokapitalizacija): 5 mio EUR
Stroški države (in paradržavnih inštitucij) v primeru stečaja: 2,85 mio EUR
Državna sredstva 2000-2006 : > 8 mio EUR

Recimo da ni SOD (slovenski odškodninski sklad) glavni akter pri IUV. Ali bi resen lastnik vložil še odatnih 5 mio EUR? Če po vloženih 8 mio EUR, ima znova podjetje pred stečajem. Ne bi! In zakaj bi to počel SOD? SOD v Sloveniji ni zadolžen za socialni mir, amapk za poplačilo denacionalizacijskim upravičencem. Če bo SOD 5 mio zapravil v IUV, mu bo država to morala pokriti, ko bo pač SOD denar potreboval za poplačilo že izdanih obveznic.

Če država na vsak način želi pomagati IUV naj to naredi tako, da delež odkupi po simbolični ceni, in postane lastnik, nato pa pomaga. Ne pa da se to počne netransparentno preko SODa, s tem pa ponuja izgovore SODovi upravi, ko bo (znova) prosjačila za denar.

Čist ekonomsko gledano IUV nima smisla ohranjati. Naj gre v stečaj. Nenazadnje je to za državo tudi precej cenejše, kot če ga dokapitalizira, brez jasne slike o prihodnosti. Poleg direktnega prihranka, pa bo prav gotovo z likvidacijo dobila še sredstva od prodaje premičnin in nepremičnin.

Ne nazadnje ni izključeno, da ne bi po ugodni ceni proizvodnje nekdo kupil, in nadaljeval proizvodnjo, sicer verjetno z manjšim ševilom zaposlenih, ampak vseeno. Oziroma se bodo v istem prostorih odprle nove dejavnosti.

Še več, če bi se za takšen ukrep odločili že leta 2000, bi bil rezultat za državo še precej boljši. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, koliko delavcev bi bilo tako na cesti že leta 2000 in ne šele leta 2008? Res je. Vprašanje je na mestu. Ampak koliko pa so v tem času te delavci imeli od življenja? Kako mirno in brezskrbno so lahko živeli. In za veliko izmed njih, je bila 8 let nazaj prekvalifikacija realna možnost, danes pa, tudi zaradi težkih delovnih razmer in psihičnega stanja, predvsem teoretična.

Ob tem se pa seveda pojavi tudi vprašanje, kakšen manangement je primeren za IUV. Dobro ali slabo plačan? In če vzamemo dobro plačanega, ali ne bo glavnina denarja za delavce, šla dejansko njim? Če vzamemo nekega poceni loozerja, ali ni to metanje denarja skozi odprto okno?

Edina smiselna rešitev je, da se podjetje proda. Novi lastnik bo vsekakor imel vizijo, ker sicer ne bi kupil niti za 1 EUR. Morda bo popušil tudi on in bo podjetje šlo kljub vsemu v stečaj, ampak to je že sedaj očitno najboljša varianta, ki jo zmore država. Ali pa vložimo še 5 mio, pa čez kakšno leto še 5 mio, itd... Seveda bo to pomenilo, da se bo mangement v IUV specializiral predvsem v to, kako od države (oziroma paradržavnih skladov) vleči denar, ne pa kako ga zaslužiti na trgu.

PS: V istem dnevniku, podobna zgodba z Palomo. 20 mio EUR.

Reakcija na afero Pahor - Rupel

2008-11-30T20:18:00.003+01:00

Afera? Kakšna afera? Bi se lahko mirno vprašali. Ampak glede na reakcijo Pahorjevih pristašev lahko dogajanje mirno označimo za afero. In ravno ta reakcija je morda še precej bolj presenetljiva kot sama Pahorjeva izbira. Težko bi rekel, da je bila reakcija nepričakovana, od nekdaj se mi namreč zdi da Pahorjeva politika v bistvu ni nič drugega kot fasada v stranki, ki ima morda še najmanše razhajanje med imenom in vsebino v slovenskem političnem prostoru. Ob opuštevanju njene zgodovine in pedigreja seveda.

Nič nenavadnega ni za slovenski prostor, da burno reagira na kadrovske zadeve, vsebinske pa mirno spregleda. Pa tudi pri komentiranju kadrovske zadeve dlje od "naši in vaši" zmore redkokdo.

Star pregovor pravi, da sneg zapade zato, da zveri v njem pustijo sledove (remember primer Petek, kjer, če se prav spomnjim dlje od dihanja ni prišlo). In tako je Pahorjeva poteza, morda nehote, prevzela vlogo snega. In razkrila zveri, ki ga obkrožajo. Zato Pahor res nima kaj obžalovati te svoje poteze. Jasno se je namreč razkrilo marsikaj. Verjetno samemu Pahorju še precej več kot nam zunanjim opazovalcem.

Občutek imam, da je gavni problem Pahorjevega imenovanja Rupla to, da se nahajamo v povolilnem času, tik po ustanovitvi vlade, ki ga večina podpornikov zmagovalcev na volitvah razume kot čas delitve plena. In ja, katera hijena pa brez renčanja sprejme pripadnika drugega tropa pri pojedini, pa čeprav ima le ta zaščito poglavarja?

Čas bo pokazal, ali Pahor dejansko potrebuje Ruplovo strokovnost, ali gre za kaj drugega. Kot tudi to, ali je indiferentnost oz. celo naklonjenost Ruplovih strankarskih kolegov do njegovega imenovanja, upravičena ali pa gre dejansko za ventilatorski princip. Obračanje po vetru. Ki naj bi bilo zaničevano pri vseh.

Lepo bi bilo, če je bil Pahor tokrat pred vsemi. In bomo dejansko s tem pridobili vsi. Tako neposredno zaradi Ruplovega dela, kot tudi posredno, zaradi razkrita interesov in pozicij.

Vlada misli resno z zmanjševnajem brezposelnosti

2008-11-27T17:12:00.002+01:00

Ni še minil prvi teden vladanja nove Pahorjeve vlade, že se kažejo prvi vladini dosežki. V prihajajoči recesiji in poglobljeni finančni krizi vlada, še posebej pa njen predsednik, niso stali križem rok. Problema so se lotili tam, kjer je najbolj potrebno. Pri zagotavljanju delovnih mest težje zaposljivim kadrom.

Nobena skrivnost ni, da je na področju družboslovnih znanosti presežek kadrov, kjer visoka izobrazba ne zagotavlja zaposlitve, pa tudi marsikateri doktor ima težave pri iskanju službe. Vlada se je odločila torej pomagati na področju, kjer je pomoč potrebna.

Še več. Ker pri težje zaposljivih prva služba ni nujno dosegljiva, po prvem poiskusu ne smemo odvreči puške v kuruzo in obupati. In točno to je naredila vlada. Po prvem neuspehu, je poiskusila še enkrat. Tokrat izgleda bolj uspešno. Kandidatu so našli primerno zaposlitev.

Če bo vlada nadaljevala s takšnim tempom, seveda pa je upravičeno domnevati, da bo tempo vsak teden večji, tako zaradi več izkušenj vlade, kot tudi ostalih, ki se bodo temu pridružili, bo Slovenija svetel zgled ravnanja v recesiji.

Vesel sem, da imamo končno socialno čutečo vlado, ki problemov ne odlaga, temveč jih rešuje. In to rešuje konkretno, ne pa z gradnjo gradov v oblakih, ali če želite otokov v Jadranskem morju.

Iskrene čestitke dr. Ruplu za novo službo. Upam, da jo bo opravljal dobro in se izkazal na tem področju.

Špekulacija okoli vinjet

2008-11-24T07:11:00.003+01:00

Danes posle prevzema nov prometni minister - Patrik Vlačič. Takoj po prevzemu poslov je napovedal sklic novinarske konference, predvsem zaradi vinjet.

Dejmo malce pošpeklirat kaj bo sporočil:

Uvedene bodo krajše vinjete
Letne vinjete se bodo podražile

V prid slednjemu govori tudi dejstvo, da letne še niso v prodaji, se pa že kar mudi.

Seveda je možno, da bo novi minister izvedel le enega izmed ukrepov ali pa kakšnega čisto tretjega, kar bi mu še posebej štev v čast. Ampak verjetno bo le to, kar sem napisal kot špekulacijo.

In, če bo to res naredil, potem je minister Vlačič pokazal da ima ustrezne taktične sposobnosti za ministrovanje. Spremembe je potrebno uvajati čim prej. Še posebej, če krivdo misliš naprtiti prejšnji vladi. Kdo mu bo pa verjel čez dve leti, če bo kaj poskušal naložiti prejšnji vladi?

Drugi razlog je pa, da se lahko pri krajših vinjetah zgovarja na EU, da to oni zahtevajo in so oni tisti grdi. In takšna sprememba jasno povzroči tudi podražitev obstoječe, bo dodal.

Ne glede na to, da marsikdo vidi taktične zadeve kot manipulacijo, je taktika zelo pomemben morda celo najpomembnejši del ministrovanja. Kaj ti pomaga super predlog, če ga taktično nisi sposoben uvesti, in te npr. sindikati raztrgajo, tako kot so raztrgali Janševe reforme, še preden jih je sploh spisal.

PS: Seveda je bilo jasno, da vinjete po predvolilni ceni ne morejo trajati prav dolgo.

Imamo novo vlado

2008-11-23T09:49:00.002+01:00

Pa smo jo dobili. Pahor se je odpovedal 100 dni miru, Janša mu jih pa vseeno podarja. Strinjam se z komentarji, da jih je janša podaril predvsem sebi.

Pahorju želim predvsem, da bi posluša dobre svetovalce in ignoriral slabe. In da bi uspešno razlikoval prve od drugih.

Nam ostalim pa želim, da se ne bi izkazalo da smo namesto predsednika vlade, dejansko dobili predsednika izvršnega sveta socialistične republike Slovenije.

Avtomobilski velikani na kolenih

2008-11-19T08:47:00.003+01:00

Na cnn-u sem včeraj ujel prenos, kjer so predstavniki treh velikih avtomobilskih podjetij in sicer Ford, Crysler in General motors, prosili sentani odbor za pomoč.

Dejansko prosili. A si predstavljate Boška Šrota da bi prosil? Ali Igor Bavčar?

Ne vem kako se bodo v Ameriki odločili, ampak že sama procedura z zaslišanjem je precej drugačna kot pri nas, kjer se nekako kar pod mizo, stran od luči javnosti zmenijo vse skupaj. Rad bi videl direktorja, ki pred vso domačo pa tudi svetovno javnostjo prosi za pomoč, da si potem izplača bajno nagrado. Če pa je ta pomoč skrita, pa s tem sploh ni problema.

Sicer pa tržna ekonomija ponuja rešitev za takšne primere. Podjetje naj se dokapitalizira. Ker pa tudi davkoplačevalci pogosto pričakujajo od oblastnikov da pomagajo, lahko pri tem pomaga tudi država. Recimo z nakupom novo izdanih prednostnih delnic. In sicer toliko in po takšni ceni, kot lahko podjetje proda novih na trgu. S tem odpadejo debate o pravi ceni. Odpadejo debate o upravičenosti pomoči in primernosti sanacijskega programa.

Bomo videli, ali v Ameriki zmorejo to pot.

Jaz sem bil le izvrševalec tega zločina - Tone Rop

2008-11-18T18:13:00.004+01:00

V ponedeljek, 17.11.2008 je Rado Pezdir na GZS predstavljal svojo knjigo. Ob tem je Peter Frankl, urednik časnika Finance vodil okroglo mizo z Antonom Ropom, Jožetom P. Damjanom in Milanom Balažicem.

V bistvu so mi ostale v spominul le tri Ropove izjave, ostalo pa je bilo bolj tko povprečno, če izpustimo VAPOtov humorni vložek.

Prva zanimiva izjava je bila, da "je dobro, da lahko vlade delajo čedalje manjšo škodo". Zato, ker z vstopom v EU imajo precej manjše pristojnosti predvsem pri možnosti pomoči gospodarstu in podobno. Slišalo se je pa nekako tako, kot da vlade itak ne delajo drugega kot škodo. Zelo zanimivo za človeka, ki je nekoč že bil predsednik vlade.

"Leta 2012 bo vlada imela težave z pokojninami, ker se bo začela upokojevati baby boom generacija". Kako razumeti to izjavo, gede na to, da Ropova stranka ravno sestavlja vlado, ki bo naslednji mesec dvignila pokojnine upokojencem za 4,6%, obljublja jim pa tudi še posebne dodatke. Ali jo razumeti kot, da se sicer zavedajo težave, ampak ker ni sigurno da bodo leta 2012 tudi izvoljeni, je bolje da se v tem mandatu ne ukvarjajo s tem. Se bo že tisti, ki bo takratna oblasti.

V bistvu je še najmanj sporna izjava, ki izgeda najboj sporno. "Jaz sem bil le izvrševalec tega zločina" je izjavil Tone Rop. Šlo se je pa za privatizacijo, ki smo ji bili priča ob tranziciji iz socializma v tržno gospodarstvo. zakaj zločin? Ker je bila privatizacija v naprej obsojena na najmanj slabo izmed slabih slabih možnosti. S čimer se strinjam. Procesi kot so privatizacija so vedno problematični in v naprej je jasno, da jih bo veliko dojelo proces kot nepošten in krivičen. Strinjam se tudi z Ropom, da smo jo dejansko dobro odnesli. Verjento bi bil vsak drug privatizacijski model še precej slabši.

To, da imamo sedaj takšno lastniško strukturo kot jo imamo, ni toliko kriv model privatizacije, kot kasnejše početje.

Kar seveda ne pomeni, da ne bi mogel biti še boljši. Če bi recimo pustili od začetka konkurenco tudi tujih družb za upravljanje pri PIDih, in če upravljalec ne bi mogel obračunati provizije v deležu, bi bilo že precej bolje. Ampak kot rečeno, v bistvu smo jo kar dobro odnesli, in za sodelovanje pri tem "zločinu" si Tone Rop zasluži pohvalo.

PS: VAPO = VAški POsebnež

Koalicijska pogodba - 3. del

2008-11-14T19:01:00.002+01:00

Šolstvo. Bistveni del šolskega programa je dejansko socialni program. Kar poglejmo si.

100% subvencionirano udeležbo v šoli v naravi socialno najbolj ogroženim učencem
učbenike v trajno last ob participaciji staršev glede na socialno-ekonomski položaj
brezplačen topel obrok večjemu številu socialno najbolj ogroženim učencem
pri plačilu vrtca razbremenili starše, ki jih glede na dohodke plačilo vrtca najbolj obremenjuje

Ali ni tovrstna birokracija, ki pri kupu storitev vspostavlja diferenciacijo odjemalcev oz. plačnikov glede na socialni status, zgolj nepotrebno obremenjevanje strokovnih delavcev v šolstvu? Nenazadnje imamo v Slovneiji progresivni dohodninski sistem, tako da tisti, z višjimi dohodki že tako plačajo ne le proporcionalno, ampak progresivno več davka. Ali si ne bi zato zaslužili vsaj enake storitve po vsaj enaki ceni?

Ampak pustimo prvičnost, ker to je takšna individualna zadeva.

Bolj se mi zdi moteče to, da so dejankso nekateri otroci že takoj na začetku svojega šolanja opredeljeni kot socialni problem. Kot socialno ogroženi. Ali si ne bi bilo bolje, če bi enostavno uvedli brezplačne vrtce in celotno osnovnošolsko šolanje. Skupaj z prehrano in tudi šolskimi dejavnostmi. Ali ne bi ravno na ta način, vsem otrokom dejansko zagotovili enake pogoje. Sicer si težko predstavljam, kako izgleda, ko v šoli učiteljica reče "Saj boš tudi ti šel z nami v šolo v naravi, sem danes govorila s socialno delavko", ampak si predstavljam, da ni ravno spodbudno.

Seveda staršem z boljšimi dohodki, ni problematično plačevati raznih prispevkov in položnic. Tako kot jim ni problem plačevati za boljše kavbojke ali mobitele. Ne vidim pa res nobene potrebe, da se tako zaželjeno socialno uravnilovko izvaja v šolah, tudi na plečih otrok, ki bi jih tako radi zaslužili. Nenazadnje so otroci prihodnost naše družbe.

Šolski program, ki ima predvsem socialno vlogo, pač ni program na znanju temelječe družbe, ampak program socialne uravnilovke. Ali ne bi bilo bolje, da bi se šolstvo ukvarjalo s šolstvom, socialo pa bi prepustili ministrstvu za delo, družino in socialno varnost?

O Baraku Obami tudi Andrej

2008-11-13T17:14:00.004+01:00

Tudi Andrej se je spravil pisati svoje mnenje ob Obaminem uspehu, za Terminal na Radiu Študent.

In strinjam se z njegovimi ugotovitvami. Da reakcije javnosti, povedo več o sami javnosti kot o Obami. Da so ljudje lačni sprememb, in se oprimejo vsakega črnca, pardon, slamice, ki pride mimo. In da po tem, v kolikšni meri Obamina zmaga učinkuje kot radikalna sprememba, je možno ugotoviti, kako zelo na psu je danes politična domišljija.

In seveda zaključek: Vprašanje, kaj lahko nosilci državnih funkcij storijo za nas, je nepomembno. Izziv zgodovine je v tem, da se prepoznamo kot subjekt naših lastnih življenj. Vse Obame tega sveta tega ne morejo narediti namesto nas.

Seveda se pa ne strinjam z namigovanjem, da si ljudje v resnici želimo spremembo družbenega sistema. Iz kapitalizma v ____nizem. Za "Kapitalistični način produkcije kot ključni generator vseh tistih ponižanj, osvoboditve od katerih si aktualni navdušenci nad Obamo vsaj implicitno želijo, zaradi njegove vladavine ne bo ogrožen." avtor pač nima nobenega resnega dokaza. Samo sklepamo lahko, ali se mu to zapiše, ker iz samega sebe sklepa na vse ostale, ali pa je pač zapadel trenutno aktualnemu pljuvanju čez kapitalizem v luči finančne krize. V slednje sicer ne verjamem, se pa nisem mogel premagati, da mu ne bi poiskusil obesiti eno takšno banalnost :-)))

PS: Če se bo kdo zgražal, and mojo omembo črnca, naj se najprej sam sebe vpraša, zakaj se mu zdi to problematično. Ali mu črnc pomeni kaj slabega?

Ocena Bushovega mandata

2008-11-12T18:18:00.003+01:00

O Bushu prav posebnega mnenja nimam. Enostavno zato, ker se zavedam da ga poznam predvsem iz tega, kakor mi ga predstavljajo večinsko Slovenski mediji. Da bi pa šel sam iskati dodatne informacije o njemu, pa se mi nekako ne zdi vredno. Morda to še najbolje odslikuje najin odnos :-))

K pisanju me je malce spodbudil Haris z intevjujem z Ano Jud na svojem blogu. Ana ugotavlja, "da je George Bush eden boljših politikov, kar jih je imel svet v zadnjih letih". Precej provokatvno, kar zna biti tudi glavni namen, predvsem pa tako zelo neslovensko.

Pri ocenjevanju Bushevega mandata se moramo zavedati ene zadeve. Da je bila Amerika na svojem ozemlju napadena 2x. Prvič v času druge svetovne vojne na Havajih, in drugič 9/11. In, če je bil na Havajih kljub vsemu napad predvsem na vojaške cilje, je bilo v primeru 9/11 napadeno civilno prebivalstvo. In, če primerjamo vladavino Busha z katerimkoli drugim predsednikom, ne da bi se zavedali tega dejstva, je naša primerjava vredna približno toliko, obramba evropskih sil v Srebrenici. Rezultat prvega napada na Ameriko je bila uporabljena atomska bomba. Rezultat drugega, okupirana Afganistan in Irak. Katerega predsednika ocenjujemo za slabšega?

Nehajmo se slepiti. Za Evropo so očitno po tragedijah druge svetovne vojne, poboji kot je bil v Srebrenici nekaj, ne sicer sprejemljivega, ampak kaj več kot odstopa vlade pa tudi ni potrebno narediti. Amerika pa na srečo tudi marsikaterega evropejca, ne gleda tako. Nenazadnje je potrebno priznati, da je ravno Amerika dosedaj že vačkrat vlekla ven iz vojnih zapletov.

Drugi primer pa je vsem poznani video.

http://www.youtube.com/watch?v=XR_rFXXz_44

Koliko časa si je vzel, preden je odreagiral. Očitno je res butast. Saj sploh ni dojel situacije.

Pa kaj bi radi? A da takoj, ko izve novico, vstane, odpre svoj kovček in direktno z par jedrskimi raketami kaznuje krivca. Kdorkoli to že je. Ali kaj? Ali ni dejansko naredil najboljše kar je lahko. Vzel si je čas za razmislek. V miru. Brez nepotrebnega brnenja svetvalcev. In hkrati tudi njim pustil čas za razmislek. Ali ni bolje odreagirati z zamudo, pa potem toliko bolj premišljeno.

Bush je vodil v bistvu ameriško politiko, kot je bila vedno do sedaj. Pragmatično. Usmerjeno v lastne, ameriške interese. Seveda bi vsakdo med nami raje videl, da bi vodil politiko v interesu vsakega izmed nas. Ampak ali ne bi bilo to bolje pričakovati od kakšnega bližjega predsednika?

Glede na pričakovanja in navdušenje, ki spremlja izvolitev Obame, zna biti tudi razočaranje nad njim toliko večje. Pa čeprav mu bo morda uspelo narediti veliko dobrega. Ampak pričakovanja so precej velika. Morda prevelika.