Verjetno ne bom preveč usekal mimo, če bom domneval, da je profesor nekoč prebiral Kardelja. In srečal tudi njegovo misel, s katero so nas pitali v 7. razredu osnovne šole pri DMVju (Družbeno Moralna Vzgoja) ali pa je bil morda STM v srednji šoli (Samoupravljanje s Temelji Marksizma). Kardelj je trdil, da je svinčnik (ali karkoli drugega pač) vredno toliko, kolikor je vanj vloženega človeškega dela.
Sliši se podobno, pa vendarle je naš profesor pozabil na eno majhno podrobnost. Kardelj se pri svoji oceni ni ustavil samo v zadnjem obratu. Nop. V vrednosti svinčnika je zajeto tudi delo, ki ga je za ta svinčnik vložil gozdar, ki je podrl drevo iz katerega je nastal svinčnik. Vključeno je tudi delo tistega, ki je naredil šilček, in tistega, ki ga je nabrusil, da ga lahko na koncu ošilijo.
In zato, da je delavec lahko ošilil svinčnik in opravil svoje delo, mu je nekdo moral zagotoviti šilček, smreko, mizo, ogrevanje in še marsikaj. In tako se dodana vrednost porazdeli. Del gre za njegovo plačo, ostalo pa pokasira kapitalist, ki je seveda pred tem plačal vse ostalo (ali pa bo plačal kasneje).
Seveda bi vse lahko potekalo tudi brez kapitalista. Gozdar poseka, kar je kmet pridelal. Lesar razžaga. Prevoznik odpelje. itd... prodajalka proda. In dobi denar. In sedaj gre denar nazaj, do vseh vpletenih in vsak dobi sorazmerni delež. Ali si kdo upa napovedati, kakšen je delež gozdarja? In kakšen kmeta? In kakšen tistega livarja, ki je naredil prvo fazo šilčka?
Verjetno bi izgledalo podobno, kot ko se na osnovi učiteljskih plač bunijo zdravniki, na osnovi njihovih sodniki, pa spet učitelji. Aja, pa denarja sploh ne bi potrebovali. Saj bi lahko prodajalka svinčnik enostavno zamenjala za dve jajci. Pa bi potem naredili omleto in si jo razdelili, ali kako?
Zato se je pa razvila ekonomija, ki optimizira to pot. In tako gozdar pove kakšna je njegova cena. In če so komu zdi sprejemljiva, koristi njegove storitve. In enako vsi ostali. In se potem nek kmet odloči, da pa on ne bi več lesa prodajal, in proda svoj gozd, ter izkupiček nameni v "kapital". S katerim kupuje storitve drugih, prevzame tako izdelane izdelke, in jih proda. In s tem svojim delom in tveganjem upa da doseže neko razliko.
Kapital torej dejansko omogoča delavcem da delajo. Brez kapitala bi delali pač le za hrano. Ker bi sistem bil tako neučinkovit, da kaj več sploh ne bi bilo možno. Zato pa so fevdalci v srednjem veku pobrali le 10% davkov, dandanes pa nam poberejo nekajkrat več.
Kapital delavcem omogoča, da pomagajo ustvariti večjo dodano vrednost, kot bi jo brez njega. Ja, lahko debatiramo o tem, ali potem dobijo pošten delež ali ne, ampak brez da upoštevamo tudi delo vseh ostalih, ki pride v končni izdelek skozi vpliv kapitala pa slika ne bo in ne more biti poštena.
