Slovenski cehovski sistem

Kako se določa cena storitev države oz. njenih podaljškov? Se pravi storitev, ki so javnega značaja, kjer ima država monopol. Recimo izdaja osebne izkaznice, potnega lista ali pa komunalne opremljenosti zemljišča in nenazadnje uporabe javne infrastrukture kot so ceste in avtoceste.

Pričakoval bi, da gre za stroškovno ovrednostenje. Da se izračuna kolikšnja je lastna cena storitve. In pri tem se še kaj subvencionira na način da se kakšni stroški ne vključijo v izračun cene. Potem se pa ta cena na takšen ali drugačen način prenese na uporabnike.

Ampak dogovor vlade z avtoprevozniki, kaže da temu ni tako. Da se cena enostavno določi na pogajanji s cehi. Če je vlada imela za prejšnjo ceno neko resno utemeljitev, potem nima kaj sreminjati cene. Se pravi je verjetno prej ni imela, in je nima niti sedaj. Ali pa gre za raztegljive izračune. Kjer je rezultat odvisen od trenutne vlade in pritiska. Gre torej za ceno čez palec. Tako kot so se vinjete uvedle brez, da bi se realno pogledalo ali se pokrivajo dejanski stroški.

Kar v bistvu pomeni subvencioniranje rabe avtocest s strani vseh davkoplačevalcev, ali pa vsaj ostalih uporabnikov. Vlada je pod pritiski enega ceha pristala na izboljšanje njihovega položaja napram drugim.

Ali ne bi bil počasi že čas, da bi vlada začela delati tako kot je prav, ne pa tako kot želi posamezen ceh? Cehi so bili namreč aktualni v srednjem veku.

Sicer pa je to le en kamenček v slovenskem mozaiku, ki vedno znova kaže kako smo država kjer si politiki kupujejo volilne glasove s tem da ustrežejo sedaj eni sedaj pa drugi interesni skupini.