Koliko so evropske volitve sploh evropske?

Če primerjamo kampanijo za državnozborske volitve in sedanje za evropski parlament, praktično ni opaziti razlike. No, morda so bile državozborske res malenkost bolj konkretne, ker se za evropske pač ne spodobi obljubljati novih cest, čeprav ironično, še največ novih (avto)cest dobimo ravno zaradi EU denarja.

Sicer pa iste face. Isti predvidljivi nastopi. Isti dolgčas.

Še najbolj evropsko v tem cirkusu izpade nek gospodi Čurić ali Čirić ali nekaj podobnega. On vsaj s svojim imenom in priimkom daje tem volitvam nekoliko internacionalni pridih, čeravno očitno izhaja iz krajev, ki še niso deli EU.

Od strank pa svojo navezavo na svojo evropsko nadstranko še najbolj poudarjajo Mladi. Logično. Saj kaj boljšega o sebi, kot to da so člani neke nadstranke niti nimajo za povedati. Lepo bi bilo, če bi se enkrat odločili in rekli bobu bob, sebi pa Zeleni. Če se že imajo za pripadnike EU zelenih. Sicer bi bili tako tretji zeleni v Sloveniji, ampak morda bi jim pa uspelo, to kar obem drugim skreganim ne uspe. Združiti zelene, in si odrezati svoj delež politične pogače, ki je recimo v Avstriji pa tudi Nemčiji kar očiten.

Sicer pa je EU še mlada, in ji to, da so volitve še vedno predvsem lokalnega značaja, brez pravih globalnih list in strank ne gre zameriti. Vprašanje tudi, če bo sploh kdaj prišlo do tega. Osebno bi si tega želel. Ni namreč to, da lahko Slovenci volimo Slovenske EU poslance tisto kar nas definira kot nacijo. Pomembno je samospoštovanje in to da se sami priznavamo kot nacijo. In ko se tega enkrat zavedamo, lahko tudi popolnoma razsodno odločamo, ali je res npr. Petrle tisti, ki bo najbolje zastopal naše interese, ali pa je kakšen nemški ali finski kandidat bolj razgledan, bolj odločen in bolj stanoviten da mu zaupamo to poslanstvo.