Dolgčas ni bilo. Morda presenetljivo odločno se je Pahor lotil problemov s Hrvaško. Presenetljivo odločno zato, ker smo Pahorja precej bolj vajeni kot spravljivega in počasnega voditelja, ki se niti ne prenagli, v bistvu pa niti ne sprejema kakšnih močnih potez. S Hrvaško je bilo drugače. Realno gledano težko ocenjujemo Slovensko pozicijo glede Hrvaškega vstopa v EU, ker mi pač konkretni dokumenti niso poznani. Je pa res, da dokument, ki ga Hrvaška vključi v postopek približevanja EU, iz lokalnega preide v mednarodnega. In iz tega vidika ima pri reševanju težav okoli meje, drugačno težo. Zato je vstrajanje Slovneije pri tem, da se spornim dokumentom te mednarodne teže ne da, smiselno in upravičeno.
Precej bolj je bil Pahor diplomatski pri domačih zadevah. Primer Rupel je težko razložiti drugače, kot da želi biti všečen čim širšemu krogu. Morda celo da želi bidi kaj več, kot predsednik zmagovalne stranke, ki je prevzel vodenje vlade. Morda se je Pahor spogledoval z nadstrankarskim vodenjem vlade. Morda. In če ja, je bil precej hitro postavljen na trdna tla.
Vlada se vsekakor nahaja v težavnio gospodarski situaciji, ki je ni zakuhala sama, niti prejšnja vlada. Smo pač del mednarodne skupnosti, in se finančnim krizam in gospodarskim gibanjem ne moremo izogniti, pa čeprav se zdi, da marsikdo še kar goji idejo o posebnosti idilične Slovenije, za katero bi bilo najbolje da se izolira vseh zunanjih vplivov.
Vlada je na krizo odgovorila po eni strani s spodbujanjem delodajalcev, da preidejo na krajši delovni čas in omejeno znižajo plače delavcem, ob hkratni zavezi neodpuščanja v tem obdobju. Ukrep, ki se bo izkazal pozitivno, če bo kriza minila hitro, če bo pa trajala dlje, pa se zna ukrep izkazati kot negativen. Težko je pa v tem trenutku soditi ali je bila pot prava ali ne, tako da v bistvu tudi kasneje ne bomo imeli pravice kritizirati tega ukrepa.
Drugi ukrep je pa povezan z javno upravo oz. javnim sektorjem. Nižanje plač vsem, lahko pripomore k nižji javni porabi. In nižanje javne porabe bi moral biti ključni element prilagajanja trenutni gospodarski recesiji. Prvi korak je storjen, upam da bo vlada sledila tudi na drugih področjih javne porabe. Potrebno se je zavedati, da kriza ni nastala v Sloveniji, in v Sloveniji se ne bo končala. Če želimo iz krize priti močnejši, jo moramo izkoristiti. In najpomembnejše je, da država ne porabi več, kot ji državljani zaslužimo. Pa tudi tako opevana solidarnost, se lahko izkaže s tem, da se sorazmerno z nižjo produktivnostjo, niža tudi javna poraba.
100 dni je malo. Malo, če nisi pripravljen. In pripravljena je bila izgleda le ministrica Kresalova, ki si je že zaslužila prvo interpretacijo zaradi izbrisanih. Čestitke za zbran pogum, ker ugristi v tovrsten problem po toliko letih, ne zmore vsak. Morda je to le odraz njene neizkušenosti, morda pa tega, da je dejansko sposobna pogledati kaj je prav in kaj ne, ne glede na politične strankarske vidike. Težko bi rekel, da je takpšni v vladi veliko.
Prvih 100 dni nam potrjuje, da na prevzem vlade niso bili pripravljeni. Izgleda da bo šlo tako kot je bilo do sedaj v navadi. Najprej se dve leti pripravlja, nato se šele sprejema ukrepe, ki pa so že predvolilno obarvani. Na ta način reform sprejeti možno ni. Potrebno jih je sprejeti že v prvega pol leta vladanja, da se potem do konca mandata prikažejo rezultati. Tega Pahorjeva vlada še ni osvojila.
Za jesen vlada sicer pripravlja nekatere reforme, recimo na področju socialnega varstva. Pustimo se presenetiti, morda bo kaj iz tega. Tudi minister za zdravstvo je dolžnik, ki še nič kaj ni pokazal.
Za konec pa bi omenil še podražitev RTV prispevka, podražitev železniških prevozov in podražitev elektrike. Upam, srčno upam da to ne pomeni, da so razni lobiji dobili nazaj ustreznega sogovornika v vladi, in sedaj višajo svoje prihodke, da si bodo lahko zagotovili ustrezne rente.
0 komentarji:
Objavite komentar