Pahor in Janša sodelujeta

Začetek Pahorjevega premierstva je bil do neke mere zaznamovan z mostogradnjo. Pahor je dajal močan občutek, da se raje zameri zaveznikom, kot nasprotnikom. Kako drugače razumeti Rupla, pa še kakšno drugo potezo. Nenazadnje izgleda da je tudi iskanje rešitev za gospodarsko depresijo v zaostanku predvsem zaradi iskanja kompromisov z opozicijo.

Izgleda pa, da je Pahorjeva mostogradnja bila na drugi strani sprejeta bolj kot izkaz šibkosti. In, kaj naredi lisica, če ji jež pokaže nezaščiten trebušček? Ugrizne, ga in. In pomalica.

Kako drugače razumeti to, kar si je SDS privoščila v parlamentu. Zaradi nesprejema predlanskega zaključnega poročila, so enostavno blokirali odločanje o ratifikaciji hrvaškega in albanskega pristopa k zvezi NATO.

Kar pa izgleda boli marsikaterega (predvsem pozicijskega) politika. V spletnih časopisih pa tudi redbook-u, je brati, kako bo nesprejetje protokola, očrnilo podobo Slovenije v mednarodni skupnosti. In da v tujini ravnanja slovenske politike ne bodo razumeli.

Pa kaj še. Če kje, bodo ravno v državah z dolgoletno demokracijo razumeli, da se pač včasih zalomi. Da opozicija nagaja poziciji. Koliko ljudi trenutno gleda na Irsko, kot na črno ovco, glede na to da so zavrnili ratifikacijo evropske ustave? Koliko ljudi gleda tako na Češko, ki je ravno tako ni potrdila, pa trenutno celo predseduje EU, se pravi daje neke vrste zgled vsem ostalim? V demokraciji je popolnoma normalno, da opozicija nagaja. Volilci pa smo tisti, ki bomo takšna dejanja bodisi nagradili, bodisi kaznovali. Na naslednjih volitvah.

Ocene, da na tujem tega ne bodo razumeli, kažejo na nerazumevanje kaj demokracija sploh je, in na podcenjevanje teh tujcev, ki naj bi si o Sloveniji pridobili mnenje.

Nenazadnje pa vpletanje strahov pred odzivi v tujini, kaže na že kar simptomatično nacionalno pomanjkanje samozavesti. Kaže na to, da res še nismo sprejeli države za svojo, da je bila morda osamosvojitev res le menjava Beograda za Bruselj. Premagajmo to.

In najslabša rešitev je, da bi pozicija podlegla izsiljevanju opozicije, in potrdila zaključni račun zaradi ratifikacije protokola za vstop Hrvaške in Albanije v NATO. Potem nikoli ne bomo več vedeli, ali je bil zaključni račun upravičeno ali neupravičeno potrjen.

Poteza nenazadnje kaže Janšo, kakršen je že od nekdaj, le da je v vmesnem času to malce bolje skrival. Janša je odličen taktik. Pogleda situacijo, in izbere taktiko, ki mu maksimizira profit. Pred par meseci, ko je ponudil odstop, se mu potem nekako ni izšlo. Čeravno bolj zaradi drugih zadev kot njegove taktike. Padajočega ometa in patrij pač ni bilo ravno možno predvideti. V tem primeru, pa izgleda Pahor pristaja na njegovo igro. Kar je napaka. Pahor Janševe igre na Janševem terenu, po Janševih pravilih pač dobiti ne more.

Morda je čas, da se Pahor Janše osvobodi. Se posveti vodenju vlade, in se ne obremenjuje, kaj dela opozicija. Nenazadnje ima Slovenija sedaj precej večje probleme, kot to, kaj si bodo pa drugi mislili o Sloveniji, če ne podpre dotičnih protokolov.

Seveda obstajata še dve alternativni razlagi. Morda trenutna pozicija kaj več kot potrjevanja protokolov sploh ne zmore, in ji takšna igra celo ustreza. In morda si opozicija ne upa protokolov za Hrvaško podpreti, hrati si pa tega ne upa jasno in glasno povedati. In se potem kot neko malo razvajeno derište izgovarja, da ne gre v vrtec, ker včeraj ni dobil tiste igračke.

Bomo videli. Osebno se mi zdi korektnost računovodstva države precej pomembnejše kot odložitev ratifikacije pristopnih protokolov za Nato. Bomo videli, kako se bo odločila politika.