Aleš Golli: Mit o športni promociji: ali uspehi športnikov večajo proračunske prihodke?

Tega Aleševega zapisa vam ni potrebno prebrati takoj. OBVEZNO pa si ga shranite. In ga pojdite prebrat vsakič, ko vam bodo naslednjič trosili neumnosti o nacionalnem interesu, pomenu športa za "prepoznavnost slovenije" in o učinkih športnih uspehov na gospodarsko dejavnost: Aleš Golli: Mit o športni promociji: ali uspehi športnikov večajo proračunske prihodke?

Aleš Golli: Kolokvij za študente novinarstva

Aleš je na svojem blogu objavil odličen kolokvij za vse študente novinarstva, uporabno tudi za vse že (ne)izobražene novinarje, pa tudi nas, "neodvisne" politične blogerej - Aleš Golli: Kolokvij za študente novinarstva.

Da ne bo kriza le žalostna

Politično kadrovanje v NLB?

Draško Veselinovič je bil izbran za novega predsednika uprave NLB. Sanja se mi ne, po kakšni liniji je bil kadrovan, saj pač nisem bil zraven :-))

Ampak reakcija Golobiča je zgovorna. Nekaj mu namreč ne paše. In sta dve varianti.

1. Ali je šlo za politično kadrovanje, in Golobiču ni všeč izbor pa se bo moral s tem sprijazniti (kot z Ruplom)
2. Ni šlo za politično kadrovanje, in Golobiču ni všeč izbor, in bi torej rad da bi bil izbor političen.

In obe varianti sta zanič. Sta slabi. Kažeta na to, da smo še zelo daleč od nevpletanja politike v gospodarstvo.

Ob tem bi omenil, da je nedavno eden od uglednih slovenskih ekonomistov (mislim da je bil Mencinger) dejal, da v bistvu niti ni važno kdo je lastnik podjetja, da je za poslovanje važna predvsem strokovnost in sposobnost manangementa. Halo! Normalno da je tako. V bistvu to velja za praktično vse družbene sisteme, začenjši z sužnjelastništvom. S tem je želel pač ekonomist nekako opravičiti lastništvo države.

Pozablja pa na nekaj. Da je izbira manangementa v primeru klasičnega kapitalskega lastnika pogosteje res podrejena sposobnosti in strokovnosti kandidatov. Seveda so tudi v teh primerih kadrovanja po sorodstvenih linijah, poznanstvi itd... kar naplavi na površje marsikaterega nesposobneža. Ampak zaradi nesposobnosti potem počasi takšno podjetje propade, kapital ponikne.

Po drugi strani pa je v primeru, ko je lastnik država, kadrovanje praviloma po politični liniji, pa tudi sorodstvena in poznanstvena linija nista izključeni. Dodatno pa se lahko podjetju, ki zaradi slabega manangementa zaide v škripce, po istih linijah še malce pomaga. Bodisi direktno ali indirektno. Če pa že ne gre drugače, se pa managerja sicer razreši (po možnosti z bogato odpravnino), in se mu priskrbi nov stolček.

Še enkrat poudarjam, da se mi sanja ne, ali je Draško Veselinovič, predsednik odbora za finance pri LDS, politično kadriran ali ne. Dejstvo pa je, da je bil dolga leta direktor Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Tudi v časih Dadasa, ko je dejansko precej ljudi zaradi slabega nadzora nasrkalo. Seveda Draško ni bil direktno odgovoren za nadzor. Bil pa je zraven. Nenazadnje je Dnevnik zapisal tudi tole: Draško Veselinovič je bil predsednik uprave Ljubljanske borze od leta 1991 do 2004. Ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi pomanjkljivega nadzora z navideznimi posli, ki so jih opravljale nekatere borzne hiše, proti Veselinoviču sprožila postopek, je odstopil s položaja predsednika uprave. Veselinoviču je takrat grozil odvzem licence.

Pih, pa saj gre konec koncev le za eno banko.

PS: Gantar ima že dolgo časa apetit po kakšni banki. Tisti Gantar, ki je tudi v LDS. Od koder prihaja tudi Draško. Saj ne da bi kaj namigoval ... ampak ali ni to malce veliko zahvalno darilo?

Napredek v Iraku

Neglede na to, kaj si mislimo o upravičenosti Ameriškega posega v Irak, o njihovih razlogih in dejanjih, ostaja res, to kar je zapisal L I B E R T A R E C na svojem blogu.

Na primeru Bushevega čevlja vidimo, kakšen je konkreten napredek v Iraku. Če bi se takšen napad zgodil par let nazaj na Sadama, o tem verjento mediji ne bi poročali. Ne bi poročali niti o tem, kaj se potem zgodilo z novinarjem, niti o tem kaj se je zgodilo z njegovo družino. Pa ne zato, ker se ne bi zgodilo nič. Pa tudi protestiral na ulicah ne bi nihče. Bi pa vsi prekleto dobro vedeli, da je na tem svetu le en sam bog, ki drugih čevljev ne potrebuje.

PS: Moram pa priznati, da je Bush za svoja leta pokazal precej dobre reflekse, in tisti nasmeh po prvem metu kar nekako vabi po nadaljevanju igre.

A je komu to jasno glede krize?

Podjetja v zadnjem času kar po tekočem traku sporočajo o nižanju delovnega časa in plač za 10%. In pa seveda nepodaljševanje v v primeru dela za določen čas in podobnih ukrepih za nižanje stroškov.

Hkrati pa poroča FED o tem, da bo letošnja ameriška gopodarska rast 0,3%, drugo leto pa naj bi bilo zmanjšanje za 0,2%. V Sloveniji pa bo še bolje. Drugo leto naj bi imeli 1,1% gospodarsko rast.

Skratka na eni strani nižanje stroškov za 10% pri delovni sili, verjamem pa da bodo reducirali tudi pri drugih stroških. In to ob praktično nespremenljivem gospodarskem obsegu, oziroma ob malenkostnem zmanjšanju v ameriki, pri nas pa ob rasti.

Meni se tukaj nekaj ne izide.

Zanimivo pa da nič ne poročajo o potrebah po zmanjševanju zaposlenosti v bančnih krogih, pa tudi država bi lahko malce med svojimi uradniki privarčevala - že iz solidarnosti do delavcev.

PS: O krizi piše tudi davidstres.

Aleš Golli: Opustimo ritual neposrednih volitev gospoda predsednika

V blogu Aleš Golli: Opustimo ritual neposrednih volitev gospoda predsednika je Aleš lepo podal par svežihmisli okoli položaa premiera vs. predsednika, in zadevo še lepo zaključil s povsem konkretnim predlogom.

Priporočam.

Plaz Slano blato - kura, ki nese zlata jajca

V teh namočenih dnevih plaz Slano blato nad Lokavcem spet grozi. Pravijo, da se premika 30K kubičnih metrov materiala. V sanacijo plazu naj bi do sedaj država "investirala" že 8 mio EUR.

A pa se komu sanja, koliko novih hiš lahko postaviš za ta denar? Pa naj se jihpreseli par 10 metrov naprej, in to v nove hiše, z nadstandardno kakovostjo gradnje. Sicer pa piše tudi: Sama vas sicer ni ogrožena, bi pa lahko blato, ki se v štirih urah premakne za dva metra, poškodovala doslej že opravljena sanacijska dela, je povedal poveljnik civilne zaščite v občini Ajdovščina Igor Benko.

Skratka, nihče ogrožen, pa plačamo 8 mio EUR - za kaj?

Ok, poglejmo iz drugega konca. 30.000 kubičnih metrov je baje problem. Po referenčnem ceniku iz OZS stane odkop enega kubika 9,02 EURa in nakladanje še 1,87 EUR. Potem pa še odvoz. Kar je nekako v skladu z tem, kar mi je povedal koelga, da to stane cirka 5 EUR na kubični meter. Cena je seveda nižja pri takšnih količinah.

Osnovnošolska matematika pokaže, da za odstranitev in odvoz 30.000 kubičnih metrov zemljine, plačaš 150.000 EUR. Država je do sedaj plačala 8 mio EUR. Resnično bi bil neumen tisti, ki bo ta ne slani, ampak ZLATI plaz dokončno saniral. Očitno gre za kuro, ki nese zlata jajca. KOMU?

Radio Slovenija - prvi program - propagiranje Kitajske

Danes on 16:30 sta bila na RA SLO 1 dva prispevka. Prvi o tem, da naj bi svetovni finančni sistem potreboval spremembe. In kot zgled je bila navedena Kitajska. Vsaj razumeti je bilo tako. Kot država, ki ne sprejema liberalizacije, ki jo forsira mednarodni denarni sklad. In ta liberalizacija naj bi imela v državah v razvoju hude posledice za razvoj, saj naj bi onemogočala razvoj na ruralnih področjih. Kar pa naj bi Kitajski, z njenim sistemom uspelo.

Vsaj meni se je prispevek slišal kot ponujanje Kitajske poti, kot rešitev za sedanjo finančno krizo.

Res mi ni jasno, kako lahko kaj takšnega pride v prispevek nacionalnega radia. Ne morem kaj, da se ob tem ne bi spomnil ene anekdote, še iz časov socializma.

Pride ruski pes na obisk k ameriškemu. Prostorna uta, prostor za tečt, za zajtrk, kosilo in večerjo hamburgerji. Pasje sanje pač. Ok, ruskemu psu je bilo kar všeč. Pa ameriški vrne obisk in kaj vidi pri svojem ruskem kolegu. Še večja ogrevana uta. Ogrevana tla na tekališču. Za zajtrk kaviar, za kosilo gosja jetrca, za večerjo telečja obara. Pa pravi američki pes "Ej kolega, a ti imaš pravi raj tukaj". "Ja, v bistvu je uta res ok, pa hrana tudi, ampak veš, včasih bi pa tudi rad malce zalajal".

S krajšanim delovnim časom nad posledice recesije

Finance pišejo, da minister za delo, družine in socialne zadeve obljublja sofinanciranje prispevkov v primeru da je podjetje zaradi recesije prisiljeno v krajšanje delovnega časa, s čimer se potem nekako izogne odpuščanju delavcev. O podobnem ukrepu, katerega glavni plus je ohranitev delovnih mest, razmišlja tudi nemška premierka.

Delo za krajši delovni čas je v bistvu le malce lepše poimenovano znižanje plač.

Lepo bi bilo, če pa bi vlada, pred tovrstnimi ukrepi naredila en drug ukrep, kot je predlagal nekdo na forumu financ. Naj vlada najprej skrajša delovni čas svojim zaposlenim, vsem v javnem sektorju, razen tistim, kjer to pač ni mogoče (učitelji, ....). Naj "skupne službe" delijo usodo delavcev, in najprej na sebi preiskusijo svoje ukrepe.

Za kvalitetno javno zdravstvo!

Velikemu zagovorniku našega kvalitetnega javnega zdravstva in nasprotniku podivjane, neoliberalistične privatizacije človekovega zdravja, nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu želimo uspešno okrevanje po današnji operaciji ramenskega dela hrbtenice v zasebnem sanatoriju v Švici.

Je objavil L I B E R T A R E C na svojem blogu.

Pridružujem se dobrim željam za skorajšnje okrevanje prvemu Slovenskemu predsedniku.

PS: LIBERTAREC je nominiran za najboljši blog.

Vedno aktualna diareja

Zaresove točke za usklajevanje koalicijskega sporazuma

Danes sem čist slučajno naletel na zaresovovih 99. točk za usklajevanje koalicijskega sporazuma. Iskal sem namreč, kako je v koalicijskem sporazumu določena kadrovska sestava, predvsem pa ali je kaj govora o posebnih premierjevih odposlancih.

Par zanimivih točk, ki mislim da niso našle mesta v koalicijski pogodbi. Nisem pa šel sedaj preverjat, ampak pišem bolj po spominu. Vesel bom, če me bo kdo popravil, in povedal katere točke so kljub temu prišle v končno koalicijsko pogodbo.

Aja izbor je moj. Kar se meni zdi zanimivo. Vse si lahko preberete tukaj. Še bolj vesel bom, pa če naredite svoj izbor. Italic so moji komentarji.

9. Odpraviti obvezno članstvo v Kmetijsko-gozdarski in Obrtni zbornici Slovenije.
Če je bilo ukinjeno za GZS naj bo tudi za kmete.

16. Ukiniti monopol dimnikarskih podjetij.
Vsaj enega :-))

17. Letno registracijsko takso za osebne avtomobile in davek od motornih vozil
spremeniti tako, da njuna višina za posamezen avto postopno ne bi bila več odvisna
od prostornine motorja, temveč od izpustov škodljivih snovi.
Populistično ampak vsekakor sprememba na bolje.

26. Povečati delež izbirnosti v osnovni šoli, tako da bo primerljiv z razvitimi in
učinkovitimi šolskimi sistemi.
Na redbook.si je bila kar debata na to temo.

27. Uvesti nacionalno preverjanje znanja ob zaključku prvega triletja osnovnošolskega
izobraževanja (ob koncu 3. razreda OŠ). Udeležba učencev bo prostovoljna. Obvezno
NPZ ob zaključku devetletke.
Sproti je treba spremljati kaj in kako se dela v šolah.

45. Redefinirati avtorsko zakonodajo.
He he, me prav zanima kako bi to redefinirali.

49. Omogočiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi pod okriljem ZZZS.
50. Do leta 2010 uvesti obvezno zavarovanje podjetij za primer nezgod pri delu in
poklicnih bolezni, prenos tega zavarovanja v okvir zasebnih zavarovalnic s hkratno
diverzifikacijo zavarovalne premije glede na rizičnost delovnih mest.
Hm. dodatno prenesti v bolj javno sfero, tole drugo pa vzasebni sektor. Ali bi se prosim odločili kaj bi radi?

54. 1.01.2009 se mora začeti izvajati brezplačno in prostovoljno cepljenje proti HPV
(dogovor z zavarovalnico, strokovni svet je že dal navodila).
No pa da vidimo. Datum je bližje in bližje.

61. Uvesti konkurenco med javnimi zavodi za program, ki ga financira ZZZS.
Hm, sliši se zanimivo. Zakaj bi se omejili le na javne zavode?

62. Urediti pravne podlage za enotno evidenco prejemkov in vzpostavitev enotne vstopne
točke za pridobivanje vseh socialnih transferjev ter poenotenje cenzusov za
prejemanje socialnih prejemkov.

71. Takoj ustaviti gradnjo tržnih stanovanj v okviru Stanovanjskega sklada RS ter začeti z
gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.
:-))) Ali pa če se SS kar ukine.

80. Uvesti dodatno obvezno označevanje hranilne vrednosti živil z grafično, tj. "semafor"
oznako.
Lepo. Ali to že kje imajo?

Prožnost na trgu dela

Delodajalci predlagajo povečanje prožnosti na trgu dela. Dnevnik povzema glavne predloge delodajalcev.

• skrajšanje odpovednih rokov za vse na 30 dni; zdaj trajajo od 30 do 120 dni (za delavce z najmanj 25 leti delovne dobe),
• drugačna ureditev odpravnin v primeru večjega števila odpovedi in kadar je podjetje nelikvidno,
• znižanje nadomestila za čas čakanja na delo s 100 na 70 odstotkov osnovne plače zaposlenega,
• izločitev odmora za malico iz efektivnega delovnega časa, uvedba 36-urnega delovnika tudi v podjetjih, kjer ni sindikata,
• omejitev nadomestila za brezposelnost (časovno in povezava višine nadomestila s premoženjem brezposelnega),
• skrajšanje nadomestil plač za bolniško odsotnost (s 120 na 60 delovnih dni v letu),
• zmanjšanje plačanih dni za bolniško odsotnost v breme delodajalca (zdaj 30 dni) oziroma uvedba "čakalnih dni" brez nadomestila plače,
• postopno zvišanje starostne meje za upokojitev na 65 let,
• odprava omejitev zaposlovanja tujih delavcev v obliki kvot.

Ključni sta verjetno prvi dve točki. Po zakonu namreč delavcu, ki je npr. delal 15 let pri delodajalcu, pripada odpravnina v višini 5 plač, pa recimo še 2 meseca in pol odpovednega roka. Skupen stroške delojemalca pri odpravnini takšnega delavca je cirka 7,5 njegove plače. Kajpa delavca, ki je v podjetju recimo leto in pol? Potem pa le 1 mesec odpovednega roka pa še 1/5 mesečne plače. V bistvu torej 7x manj. Kaj pa pripada delavcu, ki je bil zaposlen za določen čas, pa mu ne podaljšajo pogodbe? Kaj pa tistim, ki delajo (pa ne po svoji volji) kot s.p. ali preko študentskega servisa, ali preko kadrovske agencije? Tistim ne pripada nič.

Tako da lahko predvsem razberemo, da v Sloveniji že imamo prožnost na trgu dela, predvsem pa imamo zelo velike razlike med samimi delojemalci. Nekateri so zelo dobro zaščiteni, med tem ko so drugi v izjemno slabem položaju. Takšen sistem ni in nikoli ne bo pravičen. Nujno bi bilo sistem spremeniti predvsem v smer, da bi bili delojemalci v čim bolj enakem položaju. Primer je recimo opisan na liberarni-klub.org.

Predvsem sem pa v teh debatah začuden, kako predvsem sindikati zagovarjajo ohranitev obstoječega stanja. Ali res mislijo, da je recimo odpravnina v višini dveh mesečnih plač nekaj, s čimer se lahko pohvalijo? Ja, s tem odpuščenemu delavcu kratkoročno pomagaš, ampak dva meseca mineta blazno hitro. Kaj pa potem?

Ne, trenutno v Sloveniji delavca finančno gledano ni (pre)težko odpustiti. Pač pa so problemi povsem drugje. Ker mora podjetje navesti poslovne razloge, je to vedno lahko predmet pritožbe. In, če podjetje nima dobrega odvetnika, lahko mimogrede naredi napako, ki ga stane še precej več kot odpravnina. In točno iz istega razloga, imajo potem podjetja sklenjene razne odvetniške pogodbe (kot recimo Elan), kar pomeni da gre denar njim, ne pa delavcem. Koga ščiti država s takšno zakonodajo v resnici? Odvetnike ali delavce?

In, če podjetje nekoga odpusti iz poslovnih razlogov, to pomeni da ima težave pri zaposlovanju čez recimo 4 mesece, ko se stanje izboljša. Takrat znova lahko nastopijo težave.

In zaradi vsega tega podjetnik raje 6x razmisli, preden koga na novo zaposli. Zato se precej raje odloči za zaposlitev za določen čas, sodelovanje z s.p., ali pa preko študentskega servisa.

Takšen sistem je nepravičen. Nepravičen je medgeneracijsko, ker imajo tisti zaposleni še v nekem drugem sistemu nesorazmerno več pravic kot mlajši, še posebej pa nepravičen do zaposlenih v privatnem sektorju napram javnemu. V javnem se namreč precej bolj uporablja inštitut redne zaposlitve, ki nosi najvišji nivo zaščite. V privatnem sektorju, pa je vedno več ljudi že "fleksibilnih".

Dobri in sposobni delavci, ki si svojo plačo zaslužijo, bodo z navdušenjem podprli povečanje fleksibilnosti. Ravno tako brezposelni, ki si želijo dela. Od sindikatov, javnih uslužbencev in lenuhov pa to seveda ni za pričakovati.

Pahor nadaljuje boj proti brezposelnosti

Pisal sem že, kako je nova vlada nemudoma začela boj proti brezposelnosti. In Pahor svoj boj nadaljuje. Ker pa brezposlenih očitno primanjkuje, mu pri tem z razrešitvijo vladnih uslužbencev pomaga kar sam sekretar vlade Milan Cvikl.

Šalo na stran, ker t vse skupaj dejansko več ni smešno. Kakor beremo na razgledi.net, je Milan Cvikl, predlagal, vlada pa potrdila, razrešitev Anžeta Logarja z mesta direktorja vladnega urada za informiranje. Ne glede na to, da večina poroča da za to vlada ni imela nobenega argumenta, to ni res. Obstaja en zelo zelo močan argument za razrešitev. Razrešili smo ga zato - ker ga lahko. Po pravilih se namreč lahko v enem letu po imenovanju na takšen položaj nameščenca razreši. In ta argument g. Cviklu zadošča.

No, ko pa je za to izvedel Pahor, ki nekaj da na svoj izgled, se s tem seveda ne more strinjati. gre za omadeževanje slike, ki jo Pahor želi plasirati v javnost. Zato se je Logarju opravičil, in mu ponudil službo v svojem kabinetu.

Opravičilo je vsekakor na mestu. In v bistvu je to dobra novica. Da imamo predsednika vlade, ki je toliko samokritičen da spozna in prizna napake, ki jih je storil, čeravno ne po svoji volji. Ampak na nek način je še bolj strašljivo da se dogajajo takšne zadeve brez njegove volje, kot če bi se z.

Nikakor pa ni na mestu način poprave krivice, ki se je zgodila Logarju. Le kakšno mnenje naj o Pahorjevem kabinetu dobimo davkoplačevalci, če v njem najdejo mesto ljudje, ki niso bili sprejeti drugam (Rupel) ali bili (sicer krivično) razrešeni (Logar). In če se mesta v premierjevem kabinetu odpirajo glede na to komu je potrebno najti službo.

Upam, da je Pahor Cviklu vsaj direktno povedal da je bilo to prvič in zadnjič, da si je privioščil kaj takšnega, da se je potem moral on opravičevati v javnosti. In da mu je to povedal tako, da Cvikl cel vikend ni spal. Namreč popolnoma nič narobe ne bi bilo, če bi Pahor odreagiral drugače. Sforsiral preklic Logarjeve razrešitve, saj očitno ni bil ravno pri stvari ko so jo sprejeli, Cvikla pa nogiral. Res pa si slednje vlada na samem začetku svoje poti težko privošči. Zato razumem Pahorja, da se je odločil za javno bolj milo, upam pa da v ozadju precej bolj ostro taktiko.

Čedalje bolj očitno postaja, da glava opozicija Pahorju sploh ne bo opozicija iz opozicijskih strank, ampak kar opozicija znotraj koalicije. Ob takšnih prijateljih, sovražnika pač ne potrebuješ. Če se uspe še Janša za 3 leta spraviti v kakšno EU ali NATO funkcijo in se (državotvorno kot rad pravi) ne vmešavati v interne razprtije, bo vse pripravljeno za njegov veliki come back. Španci že vedo, zakaj istega bika ne spustijo še drugič v ring. Upam, da Slovenci nismo tako neumni

Sprememba v financiranju kulture

To da subvencioniranje kulture v veliki meri pomeni prelivanje sredstev od manj premožnih h premožnejšim, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Manj premožni so tako zaradi načina življenja, izobrazbene ravni in življenskega standarda, pa tudi zaradi različnega pojmovanja kaj kultura sploh je (npr. ali je Atomic Harmonic kultura??) v manjši meri deležni rezultatov subvencioniranja kulture, kot njihovi bolj premožni sodržavljani, ki pogosto zahajajo na kulturne prireditve tudi zaradi prestiža in svojega položaja. Ob tem ne smemo tudi pozabiti, da je plačilo par (deset) EUR za vstopnico v gledališče, bistveno drugačen strošek za nekega npr. zdravnika, kot njegovo kolegico, medicinsko sestro.

In pustimo ob strani razloge, zakaj sploh subvencionirati kulturo. Takšen liberalen pogled je vsekakor za Slovenijo še prezgoden, in bi izvenel le kot rdeča cunja, ki jo pomoliš biku pred nos. S tem pa se čisto nič ne bi približali potrebnim spremembam.

Ideja je povsem enostavna. Dajmo premožnim možnost, da plačajo polno, ne subvencionirano ceno kulturnega dogodka. Na način, da vsak prejemnik sredstev iz proračuna, izračuna kolikšna je polna cena recimo neke predstave, nato pa še kolikšna je cena zaradi subvencioniranja. Tale slednja, mora biti enaka kot je cena sedaj. Da pa ne bi kulturnikov obremenili z nepotrebnim računovodstvom, se seveda omogoči pavšalno določanje stopnje subvencije. Če je recimo Cankarjev dom lani prejel 50% sredstev s prodajo vstopnic, 50% pa od države (procente sem si gladko zmislil) potem je polna cena točno 2x toliko kot redna (subvencionirana) cena.

Na blagajnah nato prodajajo obe vrsti vstopnic. Kdor želi, lahko kupi komercialno, kdor pa to ne zmore, pa naj kupi po isti ceni kot do sedaj. Obvezno se tudi določi, da so subvencionirane vstopnice v rumeni barvi, z janso oznako da so subvencionirane iz proračuna ministrstva za kulturo.

S tem se za nobenega državljana stanje ne poslabša, razen če sam tako želi. Kdor želi, lahko še naprej kupuje subvencionirane vstopnice po nižji ceni. Kdor pa resnično ceni kulturo, in si to lahko privošči, pa bo z veseljem plačal polno ceno, in še kaj primaknil zraven.

S tem, bi se omogočil večji priliv sredstev v kulturne ustanove. Zmanjšalo pa bi se prelivanje sredstev od manj premožnih h bolj premožnim. Nenazadnje pa bi se tudi pokazalo, kdo je res ljubitelj kulture, komu pa gre le za prestiž. In to prestiž, ki ga želi imeti povrh vsega še subvencioniranega.

Industrija usnja Vrhnika bo državo v vsakem primeru stala milijone evrov

Dnevnik piše, o stanju v IUV. Poglejmo navedena dejstva, upam da so jih pri dnevniku pravilno izračunali.

Potrebna sredstva (dokapitalizacija): 5 mio EUR
Stroški države (in paradržavnih inštitucij) v primeru stečaja: 2,85 mio EUR
Državna sredstva 2000-2006 : > 8 mio EUR

Recimo da ni SOD (slovenski odškodninski sklad) glavni akter pri IUV. Ali bi resen lastnik vložil še odatnih 5 mio EUR? Če po vloženih 8 mio EUR, ima znova podjetje pred stečajem. Ne bi! In zakaj bi to počel SOD? SOD v Sloveniji ni zadolžen za socialni mir, amapk za poplačilo denacionalizacijskim upravičencem. Če bo SOD 5 mio zapravil v IUV, mu bo država to morala pokriti, ko bo pač SOD denar potreboval za poplačilo že izdanih obveznic.

Če država na vsak način želi pomagati IUV naj to naredi tako, da delež odkupi po simbolični ceni, in postane lastnik, nato pa pomaga. Ne pa da se to počne netransparentno preko SODa, s tem pa ponuja izgovore SODovi upravi, ko bo (znova) prosjačila za denar.

Čist ekonomsko gledano IUV nima smisla ohranjati. Naj gre v stečaj. Nenazadnje je to za državo tudi precej cenejše, kot če ga dokapitalizira, brez jasne slike o prihodnosti. Poleg direktnega prihranka, pa bo prav gotovo z likvidacijo dobila še sredstva od prodaje premičnin in nepremičnin.

Ne nazadnje ni izključeno, da ne bi po ugodni ceni proizvodnje nekdo kupil, in nadaljeval proizvodnjo, sicer verjetno z manjšim ševilom zaposlenih, ampak vseeno. Oziroma se bodo v istem prostorih odprle nove dejavnosti.

Še več, če bi se za takšen ukrep odločili že leta 2000, bi bil rezultat za državo še precej boljši. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, koliko delavcev bi bilo tako na cesti že leta 2000 in ne šele leta 2008? Res je. Vprašanje je na mestu. Ampak koliko pa so v tem času te delavci imeli od življenja? Kako mirno in brezskrbno so lahko živeli. In za veliko izmed njih, je bila 8 let nazaj prekvalifikacija realna možnost, danes pa, tudi zaradi težkih delovnih razmer in psihičnega stanja, predvsem teoretična.

Ob tem se pa seveda pojavi tudi vprašanje, kakšen manangement je primeren za IUV. Dobro ali slabo plačan? In če vzamemo dobro plačanega, ali ne bo glavnina denarja za delavce, šla dejansko njim? Če vzamemo nekega poceni loozerja, ali ni to metanje denarja skozi odprto okno?

Edina smiselna rešitev je, da se podjetje proda. Novi lastnik bo vsekakor imel vizijo, ker sicer ne bi kupil niti za 1 EUR. Morda bo popušil tudi on in bo podjetje šlo kljub vsemu v stečaj, ampak to je že sedaj očitno najboljša varianta, ki jo zmore država. Ali pa vložimo še 5 mio, pa čez kakšno leto še 5 mio, itd... Seveda bo to pomenilo, da se bo mangement v IUV specializiral predvsem v to, kako od države (oziroma paradržavnih skladov) vleči denar, ne pa kako ga zaslužiti na trgu.

PS: V istem dnevniku, podobna zgodba z Palomo. 20 mio EUR.