Ključni sta verjetno prvi dve točki. Po zakonu namreč delavcu, ki je npr. delal 15 let pri delodajalcu, pripada odpravnina v višini 5 plač, pa recimo še 2 meseca in pol odpovednega roka. Skupen stroške delojemalca pri odpravnini takšnega delavca je cirka 7,5 njegove plače. Kajpa delavca, ki je v podjetju recimo leto in pol? Potem pa le 1 mesec odpovednega roka pa še 1/5 mesečne plače. V bistvu torej 7x manj. Kaj pa pripada delavcu, ki je bil zaposlen za določen čas, pa mu ne podaljšajo pogodbe? Kaj pa tistim, ki delajo (pa ne po svoji volji) kot s.p. ali preko študentskega servisa, ali preko kadrovske agencije? Tistim ne pripada nič.
- skrajšanje odpovednih rokov za vse na 30 dni; zdaj trajajo od 30 do 120 dni (za delavce z najmanj 25 leti delovne dobe),
- drugačna ureditev odpravnin v primeru večjega števila odpovedi in kadar je podjetje nelikvidno,
- znižanje nadomestila za čas čakanja na delo s 100 na 70 odstotkov osnovne plače zaposlenega,
- izločitev odmora za malico iz efektivnega delovnega časa, uvedba 36-urnega delovnika tudi v podjetjih, kjer ni sindikata,
- omejitev nadomestila za brezposelnost (časovno in povezava višine nadomestila s premoženjem brezposelnega),
- skrajšanje nadomestil plač za bolniško odsotnost (s 120 na 60 delovnih dni v letu),
- zmanjšanje plačanih dni za bolniško odsotnost v breme delodajalca (zdaj 30 dni) oziroma uvedba "čakalnih dni" brez nadomestila plače,
- postopno zvišanje starostne meje za upokojitev na 65 let,
- odprava omejitev zaposlovanja tujih delavcev v obliki kvot.
Tako da lahko predvsem razberemo, da v Sloveniji že imamo prožnost na trgu dela, predvsem pa imamo zelo velike razlike med samimi delojemalci. Nekateri so zelo dobro zaščiteni, med tem ko so drugi v izjemno slabem položaju. Takšen sistem ni in nikoli ne bo pravičen. Nujno bi bilo sistem spremeniti predvsem v smer, da bi bili delojemalci v čim bolj enakem položaju. Primer je recimo opisan na liberarni-klub.org.
Predvsem sem pa v teh debatah začuden, kako predvsem sindikati zagovarjajo ohranitev obstoječega stanja. Ali res mislijo, da je recimo odpravnina v višini dveh mesečnih plač nekaj, s čimer se lahko pohvalijo? Ja, s tem odpuščenemu delavcu kratkoročno pomagaš, ampak dva meseca mineta blazno hitro. Kaj pa potem?
Ne, trenutno v Sloveniji delavca finančno gledano ni (pre)težko odpustiti. Pač pa so problemi povsem drugje. Ker mora podjetje navesti poslovne razloge, je to vedno lahko predmet pritožbe. In, če podjetje nima dobrega odvetnika, lahko mimogrede naredi napako, ki ga stane še precej več kot odpravnina. In točno iz istega razloga, imajo potem podjetja sklenjene razne odvetniške pogodbe (kot recimo Elan), kar pomeni da gre denar njim, ne pa delavcem. Koga ščiti država s takšno zakonodajo v resnici? Odvetnike ali delavce?
In, če podjetje nekoga odpusti iz poslovnih razlogov, to pomeni da ima težave pri zaposlovanju čez recimo 4 mesece, ko se stanje izboljša. Takrat znova lahko nastopijo težave.
In zaradi vsega tega podjetnik raje 6x razmisli, preden koga na novo zaposli. Zato se precej raje odloči za zaposlitev za določen čas, sodelovanje z s.p., ali pa preko študentskega servisa.
Takšen sistem je nepravičen. Nepravičen je medgeneracijsko, ker imajo tisti zaposleni še v nekem drugem sistemu nesorazmerno več pravic kot mlajši, še posebej pa nepravičen do zaposlenih v privatnem sektorju napram javnemu. V javnem se namreč precej bolj uporablja inštitut redne zaposlitve, ki nosi najvišji nivo zaščite. V privatnem sektorju, pa je vedno več ljudi že "fleksibilnih".
Dobri in sposobni delavci, ki si svojo plačo zaslužijo, bodo z navdušenjem podprli povečanje fleksibilnosti. Ravno tako brezposelni, ki si želijo dela. Od sindikatov, javnih uslužbencev in lenuhov pa to seveda ni za pričakovati.
