Industrija usnja Vrhnika bo državo v vsakem primeru stala milijone evrov

Dnevnik piše, o stanju v IUV. Poglejmo navedena dejstva, upam da so jih pri dnevniku pravilno izračunali.

Potrebna sredstva (dokapitalizacija): 5 mio EUR
Stroški države (in paradržavnih inštitucij) v primeru stečaja: 2,85 mio EUR
Državna sredstva 2000-2006 : > 8 mio EUR

Recimo da ni SOD (slovenski odškodninski sklad) glavni akter pri IUV. Ali bi resen lastnik vložil še odatnih 5 mio EUR? Če po vloženih 8 mio EUR, ima znova podjetje pred stečajem. Ne bi! In zakaj bi to počel SOD? SOD v Sloveniji ni zadolžen za socialni mir, amapk za poplačilo denacionalizacijskim upravičencem. Če bo SOD 5 mio zapravil v IUV, mu bo država to morala pokriti, ko bo pač SOD denar potreboval za poplačilo že izdanih obveznic.

Če država na vsak način želi pomagati IUV naj to naredi tako, da delež odkupi po simbolični ceni, in postane lastnik, nato pa pomaga. Ne pa da se to počne netransparentno preko SODa, s tem pa ponuja izgovore SODovi upravi, ko bo (znova) prosjačila za denar.

Čist ekonomsko gledano IUV nima smisla ohranjati. Naj gre v stečaj. Nenazadnje je to za državo tudi precej cenejše, kot če ga dokapitalizira, brez jasne slike o prihodnosti. Poleg direktnega prihranka, pa bo prav gotovo z likvidacijo dobila še sredstva od prodaje premičnin in nepremičnin.

Ne nazadnje ni izključeno, da ne bi po ugodni ceni proizvodnje nekdo kupil, in nadaljeval proizvodnjo, sicer verjetno z manjšim ševilom zaposlenih, ampak vseeno. Oziroma se bodo v istem prostorih odprle nove dejavnosti.

Še več, če bi se za takšen ukrep odločili že leta 2000, bi bil rezultat za državo še precej boljši. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, koliko delavcev bi bilo tako na cesti že leta 2000 in ne šele leta 2008? Res je. Vprašanje je na mestu. Ampak koliko pa so v tem času te delavci imeli od življenja? Kako mirno in brezskrbno so lahko živeli. In za veliko izmed njih, je bila 8 let nazaj prekvalifikacija realna možnost, danes pa, tudi zaradi težkih delovnih razmer in psihičnega stanja, predvsem teoretična.

Ob tem se pa seveda pojavi tudi vprašanje, kakšen manangement je primeren za IUV. Dobro ali slabo plačan? In če vzamemo dobro plačanega, ali ne bo glavnina denarja za delavce, šla dejansko njim? Če vzamemo nekega poceni loozerja, ali ni to metanje denarja skozi odprto okno?

Edina smiselna rešitev je, da se podjetje proda. Novi lastnik bo vsekakor imel vizijo, ker sicer ne bi kupil niti za 1 EUR. Morda bo popušil tudi on in bo podjetje šlo kljub vsemu v stečaj, ampak to je že sedaj očitno najboljša varianta, ki jo zmore država. Ali pa vložimo še 5 mio, pa čez kakšno leto še 5 mio, itd... Seveda bo to pomenilo, da se bo mangement v IUV specializiral predvsem v to, kako od države (oziroma paradržavnih skladov) vleči denar, ne pa kako ga zaslužiti na trgu.

PS: V istem dnevniku, podobna zgodba z Palomo. 20 mio EUR.