V bistvu se bi v eni točki strinjal z tovrstnimi komentatorji. Namreč da je temeljni vzrok pohlep. Ja. Skupni imenovalec je definitivno pohlep.
Tukaj se pa skupna stališča razidejo. Če, recimo jim neosicilaistični komentatorji, vidijo pohlep predvsem pri velikih lastnikih kapitala, borznih mešetarjih in wanabe jupijih, je potrebno ugotoviti da pohlep ni tuj praktično nobenemu. Uspešnost plasiranja raznoraznih izvedenih finančnih inštrumentov, ki so v osnovi vrednostni papir kot vsak drug, omogočijo ravno tisti pohlepneži, ki vidijo le nedpovprečne donose, ne pa tudi nadpovprečnega tveganja. In z neupoštevanjem tveganja, vplivajo na precenjenost teh inštrumentov, kar prinaša velik zaslužek izdajateljem. Le te so z tem še toliko bolj stimulirani, da sovje početje nadaljujejo.
Kolikšna je moč takšnega pohlepa nerazumnih posameznikov, smo lepo videli tudi na par primerih v Sloveniji. Catch the cache, forex, Dadas.... vse te zgodbe imajo eno samo skupno točko. Posameznike, ki so v svojem pohlepu spregledali vsa opozorilna znamenja, in vrgli svoj denar v brezno brez dna.
In točno takšni, v nerazumevanju kaj so si naredili, potem kličejo na pomoč državo, češ "držite me, ne mi pustit da vlagam denar, saj vendarle ne vem kaj delam". In pomoč države bankam, sporoča taistim pohlepnežem, da je bila napaka očitno res sistemska, da oni sami niso nič krivi. In povrh vsega dobivajo še varljivo upanje, da, če jim država v tem primeru ne bo pomagala, jih bo vsaj v prihodnje zaščitila.
Ne bo jih! Če ne bo Catch the cacha, če ne bo Dadasa ali obveznic z hipotekarnim kritjam, bodo te ljudje našli novo priložnost za nadpovprečne donose. Kjer je povpraševanje, se namreč hitro pojavi tudi ponudba.
Seveda ob tem ne moremo mimo vloge bank in njihovih nadzornikov. Banke so steber finančnega sistema, ki je eden najpomebnejših stebrov celotnega gospodarstva predvsem s svojo funkcijo plačilnega prometa. Ker za vloge v bankah ponavadi jamčijo države, jim država tudi določa omejitve pri poslovanju, predvsem kar se tiče strukture naložb.
Kako je lahko kljub regulaciji prišlo do težav v bančnem sistemu, ki jih je sedaj potrebno reševati z davkoplačevalskm denarjem? Ali so postavljena pravila slaba, ali pa se je regulacija izvajala slabo. Druge možnosti ni.
In naravnost perverzno je sedaj zahtevati in pričakovati, da naj tisti, ki so svoje delo že do sedaj opravljali slabo, da naj dobijo še večjo moč in več pooblastil.
V bistvu bi morali sedaj bolj kot za rešitev bank, poskrbeti da tisti, ki so zapadli pohlepu, to plačajo. Z izgubo. Žal pa regulatorji niso poskrbeli za dve ključni točki svojega dela, nemoten plačilni sistem in ustrezno garancijsko shemo bančnih vlog, zato se sedaj obnašajo kot amaterski gasilci in zalivajo električni napeljavo z močnimi curki vode.
Pogosto se kot vir vsega zla omenja Amerika. Že res, da so tam posledice najprej prišle na dan, in da večina problematinih finančnih inštrumentov izvira onkraj luže. Ampak pohlepnežev, ki so to omogočili z nakupi, pa mrgoli tudi tostran oceana. Recimo Banka Slovenije ima kar nekaj spornih hipotekarnih papirjev. Kdo je pohlepnež, ki jih je v imenu vseh nas kupoval?
Sicer pa vse pove že kar pročelje Banke Slovenije. Breme odločitev gospodov znotraj, nosijo uklonjeni delavci.
