Enakopravnost delavcev

Tale ideja nastajajoče koalicije, okoli obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička podjetja, mi kar nekako ne gre iz glave. V bistvu me kar boli. Boli me, kako lahko takšna ideja sploh pride iz prvega kroga brainstorminga, kjer so nore ideje zaželjene, v drugi krog, kjer so ideje že malce prefiltrirane. Tale ideja je pa prišla baje celo do same pogodbe.

In boli me toliko bolj, ker je ideja soudeležbe delavcev v dobičku pa tudi upravljanju, izjemno dobra in lahko pokaže odlične rezultate. Ampak na način, na kakršen izgleda da bodo to skušali doseči bodo uzakonili predvsem neenakost položajev delavcev in po mnenju veliko njih se bodo ustvarile nove krivice. Tako da bo končni efekt še precej bolj socialno napeta situacija. Namesto da bi elastiko sprostili, jo še dodatno napenjamo.

So pa to primeri, ki ti morajo pasti na pamet, če si vzameš 5 minut časa za ta problem. Tako da je toliko bolj nerazumljivo, da z takšnimi idejami hodijo v javnost, ker umik nazaj je (pre) težak. Sodeč po odzivih na blogu in na par drugih mestih (redbook.si) kjer sem to objavil, nekateri že kar računajo na ekstra dohodek, ki si ga po njihovo tudi zaslužijo.

Kateri so ti primeri?

Delavci pri s.p.-jih. Pri s.p.-jih je dobiček v bistvu kar dohodek posameznika, ki ostane na koncu ko od prihodkov odšteješ odhodke. Ker v bistvu sredstva takšnega podjetnika niso ločena od osebnih sredstev, bo na koncu izpadlo tako, da bo moral svojim zaposlenim izplačati letno soudeležbo iz sredstev, ki jih je že nekak tretiral kot svoja osebno.

Dodaten problem pri s.p.-jih pa tudi majhnih podjetjih, je izjemno velika razlika v angažmaju zaposlenega napram angažmaju lastnika, ki je v teh primerih tudi sam delavec. Ker lastnik precej bolj dela "za sebe" kot klasičen zaposleni, je njegov doprinos, kot delavca, precej večji. Pri delitvi bosta pa v najboljšem primeru izenačena. Še posebej bode morebitne obvezne delitve udarile tista mlada podjetja, ki so še v fazi rasti, in dejansko celoten dobiček namenjajo rasti in ne luksuzu lastnika.

Seveda lahko takšne primere vpišemo v zakonodajo kot izjeme. Papir prenese vse. Ampak v tem primeru bodo pa zaposleni v teh podjetjih v neenakopravnem položaju napram tistim, v zrelih podjetjih. Ali si socialni partnerji želijo uzakoniti neenakopravnost?

Poseben problem so tudi velika podjetja, recimo Mercator. Še pomnite, kako so Mercatorjevi dobavitelji jamrali, kako težak pogajalec je Mercator. Da jim pobere vse, sam ustvarja nadpovprečne dobičke, oni pa komaj preživijo na trgu? Komu pripadajo deleži Mercatorjevega dobička? Samo delavcem v Mercatorju ali morda tudi delavcem pri Mercatorjevih dobaviteljih?

Kaj pa honorarni delavci, študentje? Takšen način dela, se je zaradi rigidne zakonodaje v zadnjem času zelo razmahnil. Ali tudi njim pripada soudeležba na dobičku. Saj delajo enako, pogosto še bolje. In pod še večjimi pritiski, saj jih lahko kadarkoli odpustijo. In veliko izmed njih ne dela na ta način, ker bi si tako želeli, ampak ker morajo, ker na druge oblike delodajalec ne pristaja. Ali jih bo zaobšla tudi delitev dobička?

Kadrovske agencije, ki zaposlijo delavca, nato pa ga "posodijo" npr. tovarni, ker tovarna si ga ne upa zaposliti direktno zaradi ovir pri odpuščanju. Delež v dobičku katerega podjetja pripada takšnemu delavcu? O tem je potrebno dodati, da eno najprofitabilnejših svetovnih podjetij v svojo Slovenski podružnici točno na ta način zaposluje svoje delavce. Ali bodo te delavci v enakopravnem položaju, ali bo spet uzakonjena nova neenakopravnost.

In nazadnje, delavci v javnih službah, javnih zavodih, ki po svojem poslanstvu morajo delovati brez dobička. Oziroma tudi če ustvarjajo dobiček, ta dobiček nekako ni enak dobičku podjetij, ampak je bolj posledica recimo dobrega pogajanja direktorja zavoda pri delitvi proračunskega kolača. Delitev dela "dobička" tem delavcem, bi bila kot zelo nepoštena sprejeta s strani delavcev v podjetjih z izgubo, ki ne dobijo nič. Če pa ne dobijo nič, se bo pa njim zdel sistem nepravičen.

In čisto za konec še podjetja, ki imajo poseben, malodane monopilistični položaj na trgu, predvsem kot posledica zakonskih regulativ. Ta podjetja uživajo tki. monopolistično premijo. Ali je to lahko osnova za delitev dobička? V takšnih podjetjih se tipično srečujemo z izjemno nizko produktivnostjo, saj imajo položaj na trgu zagarantiran, in jim ni potrebno prav veliko delati, da lepo živijo. Ali naj sedaj še malce dobička razdelijo? Pojasnite to idejo kakšni šivilji v Muri.